Moskva – V začetku tedna so iz zapora izpustili zadnja dva opozicijska voditelja, ki sta bila zadržana na silvestrskih demonstracijah v podporo 31. členu ruske ustave, po kateri imajo državljani Rusije pravico do svobodnega zbiranja in združevanja. Sopredsednik opozicijskega gibanja Solidarnost Boris Nemcov in predsednik opozicijske stranke Druga Rusija Eduard Limonov, ki sta bila zaradi nespoštovanja policijskih ukazov ter razžalitve policije obsojena na 15-dnevno zaporno kazen, sta napovedala, da se bodo opozicijski protesti kljub represiji nadaljevali tudi v prihodnje.
Od naše dopisnice
Nemcov in Limonov, ki so ju pri človekoljubni organizaciji Amnesty International označili za zapornika vesti, sta v ponedeljek nastopila na skupni tiskovni konferenci. »Poskušali so me zlomiti, poskušali so me kaznovati, vendar jim ni uspelo,« je bil kot vedno odločen karizmatični Nemcov, ki je bil za časa predsedovanja pokojnega Borisa Jelcina namestnik premiera, trenutno pa je brez dvoma najvplivnejši predstavnik ruske opozicije. Predsednike zahodnih držav je pozval k sankcijam proti ruski oblasti tudi proti premieru Vladimirju Putinu. »V Rusiji ni neodvisnega sodstva, parlamenta in političnih diskusij, zato menimo, da so edina rešitev sankcije proti tistim, ki rušijo ustavo. Če mednarodna skupnost želi, da bi v Rusiji ščitili pravice ljudi, spoštovali zakone, potem mora evropski parlament potrditi črni seznam.«
Za oblikovanje črnega seznama proti predstavnikom Rusije se je v evropskem parlamentu pred kratkim zavzela estonska poslanka Kristiine Ojuland iz Skupine zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo, s čimer se je odzvala na novo kazen proti nekdanjemu lastniku propadlega naftnega podjetja Jukos Mihailu Hodorkovskemu in njegovemu sodelavcu Platonu Lebedevu. Predlagala je, da bi odgovornim za novi sodni proces prepovedali potovati v Evropo in jim zamrznili račune, ki jih imajo odprte na evropskih bankah. Na omenjeni seznam brez dvoma spada tudi Putin, je bila jasna v intervjuju za Novo Gazeto. Ker ima Putin številne evropske voditelje za močne zaveznike in ker so evropske države odvisne od uvoza ruskih energentov, je z veliko gotovostjo mogoče trditi, da ideja ne bo uresničena.
Takšnega mnenja je tudi Limonov, ki je zaradi svoje vloge med obleganjem Sarajeva, milo rečeno, izjemno sporna figura: »Poziv k sankcijam Zahoda skorajda zagotovo ne bo obrodil sadov. Evropa se bo verjetno ustavila pri napovedih. Na žalost gre za našo zadevo. Le sami lahko zamenjamo oblast in na njeno mesto pripeljemo ljudi, ki bodo sprejemljivi za vse.«
Do tega je še dolga pot, saj opozicija skupnega jezika ni sposobna najti niti v svojih vrstah. Za prihodnji protestni shod, ki bo 31. januarja, so tako spet vložili dva ločena zahtevka. Enega ruski pravozaščitniki pod vodstvom veteranke ruskega boja za človekove pravice Ljudmile Aleksejeve, drugega skupina zbrana okoli Limonova, ki je zaprosil tudi dovoljenje za organizacijo protestnega pohoda do Kremlja, za kar skorajda zagotovo ne bo dobil dovoljenja, kar pomeni, da se bodo tudi prihodnji protesti verjetno končali z množičnimi aretacijami.
»Na začetku se bomo udeležili protesta Aleksejeve, potem se bomo pridružili Limonovu, naš cilj pa je združiti obe skupini,« je napovedal vodja mladinske frakcije Solidarnosti Ilija Jašin. Da je treba končati razkol znotraj opozicije, če hočejo pred naslednjimi parlamentarnimi in predsedniškimi volitvami kaj spremeniti, je prepričan tudi Sergej Udalcev iz Leve fronte. Po besedah Nemcova bo demokratična opozicija že aprila ustanovila Stranko narodne svobode, ki bo na junijskem kongresu zbrala skupnega opozicijskega predsedniškega kandidata. Polona Frelih
:: unmapped ::
DELO_4X_