Moskva – Ruski premier Vladimir Putin bo danes končal dvodnevni uradni obisk v Franciji, ki je tudi njegov prvi obisk na zahodu v novi vlogi. Tam je bil deležen večje pozornosti, kakor so je običajno deležni predsedniki vlad drugih držav. Na delovni večerji ga je namreč sprejel francoski predsednik Nicolas Sarkozy. Ruska stran je hitela pojasnjevati, da so srečanja ruskih premierov s francoskimi predsedniki nekaj običajnega, na francoskem veleposlaništvu v Moskvi pa so prostodušno priznali, da gre za neobičajno prakso. V ruskih medijih zato vnovič ugibajo, kdo v Rusiji pravzaprav sprejema ključne zunanjepolitične odločitve: predsednik ali premier.
Od naše dopisnice
»Ruske zunanjepolitične odločitve sprejema predsednik in ne premier, saj tako določa naša ustava,« je namige zavrnil Dmitrij Peskov, tiskovni predstavnik Bele hiše, ki se je tja skupaj s Putinom preselil iz Kremlja. Potem je dodal, da je v Rusiji tudi predsednik vlade pomemben zunanjepolitični igralec. Odveč je poudarjati, da je tako šele, odkar je to vlogo prevzel Putin, ki je zunanjo politiko še kot predsednik gradil predvsem na temeljih prijateljskih odnosov. Gojil jih je z nekdanjim francoskim predsednikom Jacquesom Chiracom, nekdanjim nemškim kanclerjem Gerhardom Schröderjem, novim starim italijanskim premierom Silviom Berlusconijem, nato pa tudi s sedanjim francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem. Tudi ob tokratnem Putinovem obisku v Franciji se zdi, da bodo osebne vezi nekdanjega ruskega predsednika ostale eden od stebrov ruske zunanje politike.
»Nedvomno je Putin najvplivnejši premier v ruski postkomunistični zgodovini,« je prepričana Maša Lipman iz moskovske ustanove Carnegie. Po njenem prepričanju odgovor na vprašanje, kdo je pravzaprav de facto voditelj Rusije, še zdaj ni jasen. Za Alekseja Makarkina iz centra za Politične tehnologije je odgovor na dlani. Prepričan je, da Rusiji vladata dva voditelja, Putin in Medvedjev, ki da si delita pristojnosti tako na področju zunanje kot notranje politike. »Putin je odpotoval v Francijo, Medvedjev na Kitajsko, obiskal pa bo tudi Nemčijo in se udeležil vrha G8 na Japonskem, nekdo drug pa bo obiskal Indijo in ZDA,« je svojo trditev podkrepil Makarkin.
Odločitev Medvedjeva, da je za svoj prvi obisk izbral Kitajsko in Kazahstan, so analitiki interpretirali kot dokaz, da se bo osredotočil na Azijo, ZDA pa naj bi ostale Putinova domena. Dokaz za to je navsezadnje napoved tiskovnega predstavnika Bele hiše, po kateri se bo Putin že avgusta – med olimpijskimi igrami v Pekingu – vnovič srečal z ameriškim predsednikom Georgeom Bushem. Obisk v Franciji daje slutiti, da bo Putin še naprej definiral tudi ruske odnose z Evropo.
Prav pogajanja o novem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med EU in Rusijo so bila glavna tema pogovorov med Putinom in Sarkozyjem. Bruselj je dogovor o začetku pogajanj dosegel v ponedeljek, po dveletnih zapletih, povezanih z zadržki Poljske in nato Litve. Francija, ki bo predsedovanje EU prevzela julija, je že napovedala, da pričakuje dogovor z Rusijo še med svojim predsedovanjem Uniji. Številni evropski diplomati so do francoske napovedi precej skeptični. Eden od njih je podpredsednik evropskega parlamenta Marek Siwiec, ki je napovedal dolgotrajna pogajanja: »Novi sporazum bo sklenjen v povsem novih okoliščinah, s številnimi novimi evropskimi zahtevami do Moskve.«
Pogovori o potrditvi mandata za pogajanja z Rusijo so v Evropski uniji povzročile razkol med »starimi« in nekaterimi »novimi« članicami, ki so dolgo živele pod sovjetskim škornjem in si tudi zato prizadevajo za odločnejšo evropsko politiko do Rusije. Ta zdaj Francijo in Nemčijo, pri katerih je že doslej našla največ posluha za svoja stališča, snubi, da bosta še naprej dovzetni za njene zahteve. »Pogovore med Putinom in Sarkozyjem je treba razumeti kot pripravo na francosko predsedstvo EU,« meni Thomas Gomart, analitik francoskega inštituta za mednarodne odnose, in dodaja, da bo osrednja tema francoskega predsedovanja energetika.
S francoskim premierom Françoisom Fillonom se je Putin pogovarjal o krepitvi sodelovanja na področju energetike, letalske in vesoljske industrije, transporta in infrastrukture. Teme pogovorov so bile sodelovanje francoskega Totala z Gazpromom pri projektu Shtokman, enem največjih in najbolj obetavnih plinskih polj na svetu, o čemer sta se Putin in Sarkozy osebno dogovorila julija lani, sodelovanje med ruskim izdelovalcem opreme za jedrske elektrarne Atomenergomaš in francoskim konglomeratom Alstom, povezovanje ruskih Združenih energetskih sistemov (EES) in Electricité de France, sodelovanje Airbusa in ruske državne letalske korporacije (OAK) pri izdelavi ruskega letala suhoj superjet 100 in promociji francoskega hidroplana berijev be-200, ter kooperacija med ruskim in francoskim vesoljskim programom Sojuz in Ural. Gospodarsko sodelovanje med državama je že zdaj cvetoče; trgovinska menjava je leta 2006 znašala 5,8 milijarde, že lani pa je dosegla 16,3 milijarde ameriških dolarjev.