Moskva – Šestindvajsetega aprila bo minilo natanko 25. let od eksplozije na četrtem reaktorju jedrske elektrarne v Černobilu, ki je bila doslej največja jedrska nesreča v zgodovini. Ob okrogli obletnici se po vsem svetu vrstijo konference o prednostih in pomanjkljivostih jedrske energije ter z njo povezanih okoljevarstvenih dilem. V Ukrajini so vse sile usmerili v projekt, imenovan Černobilsko zavetišče, ki vključuje gradnjo novega sarkofaga, s katerim bodo prekrili razdejani reaktor, in objekta za shranjevanje jedrskih odpadkov iz drugih treh ustavljenjih reaktorjev. Na mednarodni donatorski konferenci v Kijevu, na kateri so sodelovali predstavniki 50 držav, so v ta namen zbrali 550 milijonov evrov, kar ni dovolj. Za dokončanje kar 1,5 milijona evrov vrednega projekta bi morali zbrati 740 milijonov evrov.
Od naše dopisnice
Ukrajina že 16 let zbira denar za gradnjo novega sarkofaga, s katerim bi zmanjšali grožnjo radioaktivnega sevanja na 30-kilometrskem pasu v okolici jedrske elektrarne, kamor je vstop od nesreče prepovedan. Nekaj sto izseljenih prebivalcev se je tja sicer vrnilo, čeprav so jim to odločno odsvetovali, na zaprto območje pa vsak dan prihajajo tudi skrbniki zapuščene elektrarne. Razdejani reaktor so v naglici prekrili z betonskim sarkofagom, na katerem se že pojavljajo razpoke, zato so pri konzorciju Novarka že pred štirimi leti objavili razpis za gradnjo novega jeklenega sarkofaga, ki ga bodo potegnili čez starega in tako preprečili nevarnost radioaktivnega sevanja. Sto sedem metrov visoko jekleno konstrukcijo, ki bo težka kar 20.000 ton, bodo sestavili v bližini reaktorja in jo po tirih zapeljali čez stari sarkofag. Novega naj bi dokončali do leta 2015, njegova življenjska doba pa bo 100 let.
Za dokončanje projekta so na donatorski konferenci zbrali 190 milijonov evrov premalo. Doslej je mednarodna skupnost vanj že vložila 864 milijonov evrov, letošnja konferenca pa je bila precej manj uspešna od prejšnjih. Eden od razlogov je nedavna katastrofa na Japonskem, zaradi katere je manjkala doslej najbolj radodarna donatorka. »Nedavna nesreča v jedrski elektrarni Fukušima nas je opozorila na obstoječo nevarnost. Treba je potrditi našo solidarnost. Bolj kot kdaj se moramo zavedati skupne odgovornosti pri omejevanju posledic morebitnih podobnih katastrof v prihodnosti,« je predsednik evropske komisije José Manuel Barosso konferenco označil za dokaz mednarodne solidarnosti. Napovedal je tudi jutrišnjo konferenco o civilni jedrski energiji, na kateri se bodo posvetili lekcijam iz Fukušime in pozvali Mednarodno združenje za jedrsko energijo k uvedbi strožjih pravil. »Černobil in Fukušima sta dokaz, da jedrska grožnja ne pozna meja,« je ocenil Barosso.
Zaradi gospodarske krize se za donacije niso odločili v Španiji, na Irskem in v Kanadi. »Prepričan sem, da bodo v kratkem sprejeli odločitev,« je francoski premier François Fillon izrazil prepričanje, da se bodo za pomoč odločili pozneje. Francija, ki je največja zagovornica jedrske energije v Evropi, je sodelovala pri pripravil konference, saj trenutno predseduje skupini industrijsko najrazvitejših držav G8. Sami so prispevali 47 milijonov evrov. Donacija Nemčije znaša 42,2 milijona evrov, Združenih držav Amerike 85 milijonov evrov, Rusije 45 milijonov evrov, evropske komisije 110 milijonov evrov, Evropske banke za obnovo in razvoj, ki je koordinatorica projekta, pa med 120 in 180 milijoni evrov.
»Katastrofa je prizadela na milijone ljudi, na tisoče jih je izgubilo življenje in na desettisoče jih še zdaj trpi,« je v uvodnem govoru poudaril ukrajinski predsednik Viktor Janukovič. »Vedno bomo hvaležni za vsakršno pomoč,« se je tudi on obrnil na države, ki jih na konferenci ni bilo. Ukrajinski premier Mikola Azarov je pojasnil, da bodo v ta namen iz ukrajinskega proračuna letos namenili 28,8 milijona evrov, do leta 2014 pa kar 72,6 milijona evrov.
Vzporedno z donatorsko konferenco je v Kijevu potekala okoljevarstvena konferenca, na kateri je Jerzy Osiatinski iz razvojnega programa Združenih narodov ocenil, da so se ekološke razmere na prizadetih območjih korenito izboljšale. »Na večini prizadetih območjih količine radioaktivnega sevanja niso nič drugačne kakor tam, kjer ni bilo nobene katastrofe. Nevarnost za zdravje je precej manjša, kakor je bila pred 20 ali 15 leti. Pravzaprav je življenje tam lahko povsem normalno,« je prepričan strokovnjak.
Polona Frelih