Moskva – V ruski prestolnici se je končala tridnevna konferenca z naslovom Dejavnik protiraketne obrambe pri oblikovanju novega varnostnega prostora. Srečanje ni prineslo zbližanja stališč med ZDA in Rusijo glede vprašanja ameriškega protiraketnega ščita v Evropi, ki je že dlje časa boleča točka njunih odnosov.
Ruska stran se je na srečanje dobro pripravila in je svoje zadržke prelila v računalniško simulacijo ruskega jedrskega napada na ZDA, natančneje na Los Angeles in New York. Medcelinske balistične rakete zaradi Natovih prestreznikov niso dosegle cilja, kar bo po trditvah ruskih vojaških strokovnjakov postalo realnost že leta 2020. Rusija že dolgo vztraja, da protiraketni ščit ni usmerjen proti državam, kakršna je Iran, ampak je njegov dejanski cilj nevtralizirati ruske vojaške zmogljivosti. »V letih 2018–2020, ko bosta na vrsti tretja in četrta faza realizacije ameriške protiraketne obrambe v Evropi, se bodo pojavili sistemi, ki bodo lahko prestrezali del ruskih medcelinskih balističnih raket in raket z jedrskih podmornic,« je glavno bojazen Moskve poudaril sekretar ruskega varnostnega sveta Nikolaj Petrušev.
Rusija in ZDA so se leta 2010 na vrhu Nata v Lizboni dogovorile o sodelovanju pri razvoju protiraketnega ščita. Pogajanja so zastala, ker Nato noče dati pravno zavezujočih zagotovil, da sistem ni usmerjen proti Rusiji. »Ruska predstavitev je bila zelo profesionalna, vendar nas še vedno niso prepričali. Svoj primer gradijo na napačnih domnevah. Če govorimo o znanosti, potem večina zahodnih strokovnjakov meni, da gre pri ruskih argumentih za pretiravanje,« je ostal neprepričan Alexander Vershbow, namestnik generalnega sekretarja zveze Nato. Rusom je pred oči pomolil članek, ki sta ga aprila v Nezavisimi Gazeti objavila upokojena generala Jevgenij Savostjanov in Viktor Jasin, ki ugotavljata, da zmogljivosti evropskega protiraketnega ščita nikoli ne bodo ogrožale ruskih.
Folklora groženj s preventivnim napadom
Ruski obrambni minister Anatolij Serdjukov je ocenil, da so pogajanja dosegla mrtvo točko, načelnik generalštaba ruske vojske Nikolaj Makarov pa je zagrozil, da bo Rusija v odgovor v ruski enklavi Kaliningrad namestila raketne sisteme iskander, na »destabilizacijski učinek protiraketnega ščita pa je v skrajnem primeru pripravljena odgovoriti tudi s preventivnimi napadi.« Ker je tovrsten besednjak postal že folklora, ga nihče ni vzel resno. »Mislim, da smo daleč od tega scenarija,« se je odzvala posebna odposlanka ameriškega State Departmenta Ellen Tauscher.
Za osemčlansko ameriško delegacijo se je konferenca končala z obiskom Sofrina v moskovski regiji, kjer je nameščen raketni sistem A-135, ki varuje rusko prestolnico. Rusi so predstavili svojo zadnjo ponudbo, po kateri bi v evropsko protiraketno obrambo vključili njihov radarski sistem Don 2NP, ki je v uporabi od leta 1989 in ga Američani poznajo pod imenom piramida, zveza Nato pa kot Pill Box.
Konferenca je bila uvertura v vrh Nata, ki bo 20. in 21. maja v Chicagu. Kljub nasprotovanju Rusije bodo tam objavili začetne operativne zmogljivosti za skupen protiraketni ščit ZDA in Nata v Evropi. Na vrhunsko zasedanje je bil povabljen tudi novoizvoljeni ruski predsednik Vladimir Putin, a je povabilo odklonil, saj bo srečanje potekalo samo dva tedna po njegovi inavguraciji.