Moskva – »Nekatera predsedstva Evropske unije se bolj počasi odzivajo, ko je treba druge države podpreti pri sporih z Moskvo. Kako odločno ste se pripravljeni postaviti za Veliko Britanijo ali Estonijo, če se bodo njuni spori z Rusijo nadaljevali?« S tem vprašanjem je novinar Reutersa na predstavitvi prednostnih nalog slovenskega predsedovanja Evropski uniji v Moskvi izzval slovenskega veleposlanika Andreja Benedejčiča. Če bi sodili po veleposlanikovih odgovorih na vprašanja o slovenskih stališčih do Kosova, Slovenija pri odnosu do Rusije v prihodnjih mesecih ne bo prav nič slepomišila.
Od naše dopisnice
V dvorani delegacije evropske komisije v Moskvi sta prioritete slovenskega predsedovanja v torek dopoldne predstavila slovenski veleposlanik v Moskvi Andrej Benedejčič in namestnik vodje delegacije v Rusiji Paul Vandoren. Dogodek je pritegnil precej več pozornosti, kakor jih v Rusiji običajno pritegnejo »slovenski« dogodki. Večina novinarskih vprašanj se je sukala okrog Kosova, na to temo pa so jih postavljali povečini ruski novinarji. Odgovori za ruska ušesa niso bili prav nič blagozvočni.
»Kar se tiče Slovenije, bom z vami nadvse odkrit. Kot nekdanja jugoslovanska republika imamo specifičen pogled na razmere. Verjamemo, da nekdanje Jugoslavije ni več zaradi politike Beograda do Kosova. Mislimo, da je bilo v preteklosti že veliko škode in da je skrajni čas za rešitev,« je poudaril Benedejčič in dodal, da je prihodnost regije v Evropski uniji, čemur nihče ne oporeka, niti Rusija ne. »To je evropski problem par excellence.«
Na to je ruska novinarka namignila, da Srbija, z njo pa tudi Kosovo, ni del Evropske unije in da zato ta nima nikakršne podlage za reševanje tega vprašanja, ki po njenem mnenju sodi v varnostni svet OZN. Benedejčič se je sicer strinjal, da ima varnostni svet po ustanovni listini Združenih narodov glavno odgovornost pri zagotavljanju mednarodnega miru in varnosti, kar pa ne pomeni, da ima tudi ekskluzivno pravico. Dodal je: »Vedno smo menili, da je ruska stran o tem prepričana tako kakor mi.«
Vnovič so omenjali tudi bojazen pred posledično razglasitvijo neodvisnosti v gruzinskih pokrajinah Abhaziji in Južni Osetiji ter Pridnestrski republiki v Moldaviji, kar je tudi glavni ruski protiargument kosovski neodvisnosti. »Zelo me preseneča, da bi bili zdaj vsi radi kakor Balkan. Kar naenkrat bi vsi svojo izkušnjo radi primerjali z nečim, kar se je še pred desetletjem obravnavalo kot nekaj izjemnega,« je vztrajal Benedejčič in primerjave s Severnim Kavkazom označil za »nekoliko pretirane.«
Benedejčič se je zavzel tudi za čimprejšnjo rešitev spora, ki je med Veliko Britanijo in Rusijo izbruhnil zaradi British Councila, medtem ko je spor zaradi premika spomenika sovjetskega vojaka v Estoniji po njegovem mnenju že zglajen. »Spomenik stoji na zelo lepi novi lokaciji,« je odločitev Estonije kot suverene države branil Benedejčič.
Izrazili so tudi upanje, da se bodo med slovenskim predsedovanjem začela pogajanja o novem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju z Rusijo, ki bodo po trditvah Paula Vandorena brez dvoma dolgotrajna in težavna.
Slovenski veleposlanik v Moskvi ne pričakuje večjih sprememb v Rusiji po marčevskih predsedniških volitvah. V zvezi s tem se je pohvalil, da se bo na vrhu EU-Rusija, ki bo junija v Hanti-Mansijsku, prav slovenski predsednik Danilo Türk kot prvi tuji državnik srečal z novoizvoljenim ruskim predsednikom.