Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je potrdil zakon, ki močno razširja pooblastila ruske tajne službe FSB in je po mnenju človekoljubnih organizacij in opozicije namenjen ustrahovanju drugače mislečih: borcev za človekove pravice, opozicijskih politikov in kritičnih novinarjev. Sprva so upali, da bo Medvedjev na novi zakon vložil veto, a so se ušteli. Na nedavni tiskovni konferenci z nemško kanclerko Angelo Merkel v Jekaterinburgu se je celo pohvalil, da je njegov pobudnik. »Vsaka država ima pravico izboljšati svojo zakonodajo, tudi tisto, ki je namenjena tajnim službam. Rad bi poudaril, da je zakon nastal na mojo pobudo.« Zaradi tega so številni ruski in tuji mediji podvomili o predsednikovi zavezanosti demokraciji in človekovim pravicam.
Od naše dopisnice
Zakon »o amandmajih k zveznemu zakonu o zvezni varnostni službi in h kodeksu administrativnih kršitev« so v dumi potrdili 16. julija, čez tri dni so ga sprejeli v svetu federacije, zdaj pa je dobil še zadnji blagoslov. Zakon, ki FSB zagotavlja pravico do izdajanja opozoril fizičnim osebam o nedopustnosti ravnanja, ki bi lahko pripeljalo do kriminalnih dejanj, je vlada pripravila po marčevskih terorističnih napadih na moskovsko podzemno železnico. V skladu z amandmaji h kodeksu o administrativnih kršitvah je posameznika mogoče kaznovati z denarno kaznijo od 500 do 1000 rubljev (12,5 do 25 evrov) ali 15-dnevno zaporno kaznijo, birokrata s 1000 do 3000 rubljev denarne kazni (25 do 75 evrov), pravno osebo pa bo opozorilo stalo 10.000 do 50.000 rubljev (250 do 1250 evrov).
Najprej je zakon določal, da je osumljence treba poklicati na sedež tajne službe, kjer bi jim izročili opozorilo, ki bi ga potem objavili tudi v medijih. Tako je razvpita KGB, predhodnica FSB, obračunavala z disidenti v Sovjetski zvezi. Zaradi nasprotovanja običajno sicer precej pohlevne parlamentarne opozicije so to določilo po prvem branju umaknili. »Amandmaji ne spreminjajo FSB v nekoč vsemogočno KGB, ampak državljane Rusije ščitijo pred samovoljo uniformiranih oseb. Govori se o preventivnih pogovorih, ki so jih že doslej opravljali ne samo uslužbenci FSB, ampak tudi predstavniki drugih policijskih in pravosodnih organov, in tako poskušali omejiti protipravno dejavnost,« je zakon branil predsednik zunanjepolitičnega odbora sveta federacije Mihail Margelov.
Opozicija: »Zakon policijske države«
Po mnenju ruskih pravozaščitnikov in neparlamentarne opozicije je zakon »škandalozen in nedemokratičen« in pomeni »palico nad glavo opozicije.« Kot najbolj problematično omenjajo njegovo ohlapnost, ki tajnim službam pušča precej proste roke. Upravičeno se bojijo, da je njegov glavni namen ustrahovati opozicijo. V odprtem pismu opozarjajo, da pomeni zakon »vračanje v pravno tiranijo, ustrahovanje nasprotnikov in nadzor tajnih služb nad dejavnostjo miroljubnih državljanov«.
Podobno ogorčeni so tudi predstavniki neparlamentarne opozicije. »Gre za drakonski zakon, ki mu na svetu ni para in nas opominja na našo represivno preteklost,« je komentiral predsednik gibanja Solidarnost Boris Nemcov. Za precej podobno izjavo je poskrbel predstavnik stranke Jabolko Sergej Ivanenko: »To je zakon policijske države. V demokratičnih družbah takšna zakonodaja ne obstaja, če pa že, jo omejuje močna civilna družba in parlamentarna opozicija. V našem primeru pomeni to absolutno moč tajnih služb.«
Predsednik nacionalboljševistične stranke Eduard Limonov je prepričan, da bo postal prva žrtev omenjenega zakona. »Ne zato, ker bi trpel za kompleksom grandioznosti, ampak zato, ker spremljam, kaj se dogaja,« je dodal. Ali je imel prav, se bomo lahko prepričali že v soboto, ko bodo v Moskvi spet pripravili proteste v podporo 31. členu ustave, ki govori o svobodi shajanja in združevanja. Za shod, katerega soorganizator je prav Limonov, oblasti tudi tokrat niso dale dovoljenja.
Tako ruski kot tuji mediji so omenjeni zakon interpretirali kot zadnji dokaz, da Medvedjev ni demokrat, za kakršnega se rad predstavlja. »Kljub občasni vzvišeni retoriki in prijaznemu obrazu, ki ga kaže Zahodu, se Rusija pod njegovim predsedovanjem še naprej premika v smeri avtoritarnosti. To je težko razumeti tistim, ki verjamejo v njegove govore. Tudi v orwellovskega, s katerim je nastopil na gospodarskem forumu v Sankt Peterburgu in v katerem je dejal, da bi morala Rusija postati država, ki bi privabljala ljudi z vsega sveta, da bi tam iskali svoje posebne sanje, uspeh in samouresničitev,« je za časnik Moscow Times zapisal David Kramer iz ameriške Marshallove fundacije.
V podkrepitev svoje teze je omenil še dva predloga zakona, s katerima poskušajo v Rusiji omejiti državljansko svobodo. Prvi govori o prepovedi organizacije javnih shodov za posameznike, ki so bili kaznovani za manjše prekrške, kot je prekoračitev hitrosti, s čimer bodo oblasti dobile še več manevrskega prostora pri zavračanju prošenj za javne shode. Podobno represivna zakonodaja je zrasla na zelniku ministrstva za komunikacije in tisk, ki si prizadeva, da bi tajne službe dobile večja pooblastila pri zapiranju spletnih strani in preganjanju internetnih ponudnikov.
Medvedjev se ni odzval niti na prvi niti na drugi predlog, s čimer je po mnenju številnih dokazal, da ni kaj prida boljši od svojega predhodnika in nekdanjega agenta KGB Vladimirja Putina, pod čigar predsedovanjem med letoma 2000 in 2008 so tajne službe postale alfa in omega ruske družbe.
Polona Frelih