Moskva – »Mislim, da se Ingušetija vse bolj pogreza v vojno. Samo v avgustu se je tam zgodilo 15 napadov na varnostne službe, » je zgovorno statistiko razgrnil Grigorij Švedov, urednik Kavkaškega vozla, spletnega časopisa, ki pokriva severni Kavkaz. Poročilo je bilo s strani inguškega predsednika Marata Zjazikova že označeno za pretirano, črno piko pa so od njega dobili tudi številni drugi svetovni mediji. Med četrtkovim obiskom v Moskvi, kjer je precej bolj priljubljen kot doma, je Zjazikov ponosno objavil, da bo Ingušetija ostala del Ruske federacije in da bo kmalu vse v najlepšem redu. Le dve uri po njegovem pomirljivem govoru sta bila v največjem inguškem mestu Nazranu spet ubita dva vojaka.
Od naše dopisnice
Ko se je v preteklosti omenjalo severni Kavkaz, se je omenjalo predvsem Čečenijo, ki sta jo v minulem desetletju petresli dve krvavi vojni. Zdaj zaskrbljujoča poročila vse pogosteje prihajajo še iz sosednje Ingušetije, za katero je celo slišati, da postaja druga Čečenija. » Razumemo, kaj se je zgodilo v Čečeniji. Bolj nas čudi to, kar se dogaja zdaj: Ingušija je lojalna Rusiji, želi si ostati njen del. Tukaj ni bilo nobenih protiruskih sentimentov, » razliko med dvema revnima in pretežno muslimanskima republikama pojasni Usam Bajsajev iz človekoljubne organizacije Memoria. Ta je v prvi polovici leta v Ingušetiji zabeležila kar 25 ugrabitev.
Kaplja čez rob je bila ugrabitev dveh bratov, ki je v sredo v največjem inguškem mestu Nazranu sprožila demonstracije, na katerih je kakšnih 500 ljudi obsodilo ugrabitve, nepojasnjene umore in mučenja, za katerimi po njihovem stojijo ruske in njim lojalne inguške varnostne službe. V tistih krajih ena redkih manifestacij nezadovoljstva se je končala s streljanjem, v katerem sta bila dva demonstranta ranjena. »Murat Zjazikov, sporočamo ti, da boš za vsako kapljo osebno odgovarjal v skladu s inguškimi zakoni in običaji«, so zaradi incidenta predsedniku z maščevanjem zagrozili demonstranti. V polmilijonski Ingušetiji še vedno velja krvno maščevanje.
Zjazikov je zanikal vpletenost v izginotje, vendar mu v Ingušetiji verjamejo le redki. Bolj verjetno se jim namreč zdi, da varnostne službe z nočnimi racijami tam namerno sprožajo nezadovoljstvo, ki bi pripeljale do nove vojne na severnem Kavkazu. Zaroto povezujejo z bližajočimi se predsedniškimi in parlamentarnimi volitvami v Rusiji. Če je to res njihova taktika, so bili do zdaj nadvse uspešni. Vse več Ingušev je namreč pripravljeno prijeti za orožje, v zadnjih mesecih pa je bilo v Ingušetiji ubitih tudi več civilistov druge narodnosti, med katerimi so prevladovali Rusi.
Razmere so vse bolj napete tudi v Dagestanu, največji ruski republiki na severnem Kavkazu, kjer so ruske specialne enote v petek izvedle napad na skrivališče islamskih skrajnežev. Ubita sta bila dva skrajneža in ruski vojak. Nasilje v Dagestanu je neločljivo povezano z bitko za neodvisnost v sosednji Čečeniji. Ta je v želji po razglasitvi islamske republike na severnem Kavkazu Dagestan leta 1999 tudi napadla. Ves severni Kavkaz poleg tega pretresajo tudi klanski spori in spori med različnimi kriminalnimi združbami.