Moskva – V ruskih medijih še kar odmeva sobotni »spontani« besedni dvoboj med ruskim premierom Vladimirjem Putinom in vodjo kultne ruske rokovske zasedbe DDT ter ostrim kritikom oblasti Jurijem Ševčukom, ki je premiera izzval z vprašanji o svobodi govora in združevanja v Rusiji. Večina ruskih političnih analitikov meni, da je šlo za premišljeno taktiko premierovih strategov, ki poskušajo omehčati javno podobo bolj avtoritarnega člena vladajočega tandema. V prid njihovi tezi govori objava necenzuriranega pogovora na spletni strani ruske vlade in na ruskih državnih televizijah, ki se kritičnim pripombam na račun oblasti praviloma izogibajo.
Od naše dopisnice
Čeprav Putin glede kandidature na predsedniških volitvah leta 2012 še ni rekel zadnje besede, je pogovor med premierom in rokerjem odprl predvolilno kampanjo pred naslednjimi predsedniškimi volitvami, meni Nikolaj Petrov iz moskovskega centra Carnegie. Z njim da je Putin odgovoril na podobno srečanje predsednika Dmitrija Medvedjeva s svetom za človekove pravice, na katerem se je razvila živahna in nenavadno iskrena razprava o stanju človekovih pravic v Rusiji. »Videti je, da Putin s svojo ekipo skrbno sledi vsem signalom Medvedjeva,« je dogodek interpretiral kot enega prvih predvolilnih dvobojev med Putinom in Medvedjevom.
Kakor kaže, so Putinovi predvolilni strategi izrabili Ševčuka, ki je bil že v Sovjetski zvezi na bojni nogi z oblastmi in je še vedno redni udeleženec opozicijskih demonstracij. »Seveda ni naključje, da so ga povabili in je pred kamerami postavljal neprijetna vprašanja. Gre za dezinformiranje z vrha, s čimer hočejo predstaviti Putina v nekoliko liberalnejši luči. Njegove stratege skrbi, da je ob boku Dmitrija Medvedjeva videti preveč tog,« je komentiral Lev Gudkov, direktor neodvisnega centra za javnomnenjske raziskave Levada. »Gre za preoblikovanje blagovne znamke. Putin hoče povedati: Ne gre za to, da je Medvedjev liberalec, jaz pa temačen, slab človek. Noče, da bi ga pred volitvami stisnili v kot,« je zadeve osvetlil neimenovani zahodni diplomat.
Politični komentator Leonid Radžikovski se sprašuje, komu je bil namenjen spektakel: »Zahodu je vseeno, Rusom pa še bolj. Kampanja za predsedniške volitve leta 2012 se bo odločala na podlagi tega, komu bo sledila ruska elita – vojaška, obveščevalna, poslovna in vladajoča stranka. Mnenje liberalne inteligence ne bo niti najmanj vplivalo na to, kdo bo predsednik.«
Radžikovski je opozoril tudi na velik razkorak med lepimi besedami in tem, kar se dejansko dogaja v ruski družbi. Do izraza je prišel že dva dni po polemiki med Ševčukom in Putinom, v kateri je ta izjavil, da je lahko izražanje drugačnih mnenj za oblasti celo koristno in da nima nič proti demonstracijam, če te ne ovirajo vsakdanjega življenja. Dva dni pozneje je policija na moskovskem Trgu zmage priprla kar 150 protestnikov, med njimi tudi urednico New York Timesa Jevgenijo Albats, novinarju ruskega spletnega portala GZT.ru Aleksandru Artemijevu pa so v priporu celo zlomili roko. Policisti so se spravili nad njiju, čeprav sta bila opremljena s posebnima novinarskima izkaznicama, ki jih podeljuje rusko notranje ministrstvo. Zanje so se odločili, ko se je po podobnem dogodku znašel v priporu novinar ruske tiskovne agencije Ria Novosti.
Putin je bil seznanjen s tem, kar se je v ponedeljek dogajalo na Trgu zmage, je sporočil tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov, ki je Putinu v bran povedal še, »da je bil premier seznanjen, kje bi protestniki lahko demonstrirali in kje ne.« Dejstvo je, da so organizatorjem ponudili tri druge lokacije, a v nobeno niso hoteli privoliti. Medvedjev o dogajanju ni rekel niti besede, s čimer se verjetno poskuša distancirati od škandala, ki bo po mnenju Petrova škodoval obema članoma vladajočega tandema. »Prvemu zato, ker je molčal, drugemu pa zato, ker je govoril eno, ravnal pa ravno nasprotno.«
Obsodba brutalnega posega policije
Ruski ombudsman Vladimir Lukin, ki je dogajanje spremljal od blizu, je pozval k preiskavi »divjaškega in neprimernega« policijskega posredovanja na opozicijskih demonstracijah. »Oblasti bi morale protestnikom najprej ponuditi, da plačajo kazen za domnevno kršitev zakonodaje. Šele če bi to zavrnili, bi jih lahko aretirali, a ravnali so drugače. Ljudi, tudi invalide in vojne veterane, so vlekli po asfaltu. Reakcija je bila zelo brutalna,« je obsodil policijsko nasilje. K preiskavi je pozval tudi predstavnik evropske komisije v Rusiji Michael Webb.