Moskva – Ruski mediji evropski turneji ameriškega predsednika Georgea Busha namenjajo precej pozornosti, v komentarjih pa so do njegove zapuščine precej neprizanesljivi. Mnogi tudi omenjajo, da se je Busheva pot po evropskih prestolnicah začela z zasedanjem EU-ZDA, ki je potekalo na Brdu pri Kranju, kjer sta Bush in nekdanji ruski predsednik Vladimir Putin pred sedmimi leti postavila temelje za izboljšanje odnosov med državama. Rusiji so na Brdu nekaj pozornosti namenili tudi tokrat. V sklepni izjavi zasedanja EU-ZDA so zapisali, da cenijo njeno konstruktivno vlogo v globalnih zadevah.
Od naše dopisnice
»Pri ključnih regionalnih in globalnih vprašanjih smo pripravljeni sodelovati z Rusijo. Prepričani smo, da na mednarodnem odru igra pomembno in konstruktivno vlogo,« so pri tiskovni agenciji Ria Novosti iz 10-stranskeg dokumenta izluščili Rusiji namenjene besede. Rusija pa je bila od Unije in ZDA poleg hvale deležna tudi kritik glede varovanja človekovih pravic in demokracije. »Spodbujamo tudi sodelovanje Rusije v produktivnem in konstruktivnem dialogu, ki bo namenjen sodelovanju z namenom promoviranja demokratičnih vrednot in svoboščin,« so še zapisali v sklepni izjavi. To je na kratko vse, kar je bilo v ruskih medijih mogoče prebrati o evropsko-ameriškem vrhu.
Precej daljše, predvsem pa sočne komentarje, je bilo mogoče zaslediti glede Bushevega obiska v Nemčiji, Italiji, Vatikanu, Franciji, Veliki Britaniji in na Severnem Irskem. Pri Ria Novosti ugotavljajo, da od obiska ničesar ne pričakujejo niti v ZDA niti na stari celini, kjer jim je jasno, da se je predsednik prišel zgolj poslovit. Zajedljivo dodajo, da je predsedniku za to, da bi popravil zmedo, ki jo je povzročil v ameriško-evropskih odnosih, zmanjkalo časa. Ne glede na to ne dvomijo, da bo obisk v Evropi pravi balzam za Busheva ušesa. Evropejci so namreč zelo diskretni, kar še posebej velja ob slovesih, na pogrebih in inavguracijah: »Neki evropski diplomat je nekoč dejal, da je čas slovesa najboljše obdobje. Boljši so le še državni pogrebi in inavguracije. Izjava je cinična, ampak resnična.«
V komentarju še poudarjajo, da so Evropejci vedno gojili mešane občutke do daljnih bratrancev onstran oceana in da ZDA v enaki meri sovražijo kakor ljubijo. Ob tem zapišejo, da je Bushu mlajšemu uspelo to evropsko ambivalenco pripeljati do ekstremov. »Evropske občutke je vrnil v čase, ki jih je britanski humorist, pisatelj in esejist Max Beerbohm opisal z besedami: ‘Američani imajo vso pravico do obstoja, vendar mi je bolj všeč, če te pravice ne uveljavljajo v Oxfordu.« Komentar se konča z ugotovitvijo, da Evropa ni naveličana Amerike, ampak je sita le sedanjega predsednika. V zvezi z Rusijo zapišejo, da njeni odnosi z Evropo nikoli niso bili tako slabi, kakor so bili občasno evropsko-ameriški. Iz te ugotovitve izvzamejo le nekatere nove članice EU, ki da Rusije ne marajo zaradi zgodovinskih zamer.
Vladni časopis Pravda piše, da je eden od ciljev Bushevega obiska poenotiti evropsko politiko do Rusije, predvsem njenega energetskega izsiljevanja in nasprotovanja članstvu Ukrajine in Gruzije v Natu ter ameriškemu protiraketnemu ščitu. V članku z naslovom V Evropi poskuša Bush rešiti Zahod pred kolapsom njegovemu obisku pripisujejo tudi visoke ambicije glede kriznih žarišč, kakršna so Iran, Afganistan, Irak in Bližnji vzhod. Precej kontradiktorno že v naslednjem odstavku zapišejo, da Bush pravzaprav nima več nikakršnih pristojnosti in vpliva. Za piko na i na Bushev račun dodajo še nekaj krepkih in celo neprimernih: »Bush s svojimi primitivnimi izjavami in mešanjem Avstrije z Avstralijo sveta na bo več dolgo spravljal v smeh« in »Javna skrivnost je, da inteligenčni kvocient Georgea Busha ni dosti višji od gorilinega«.