Moskva – V desetmilijonski Belorusiji se je zgodilo to, kar je vseskozi napovedovala tamkajšnja opozicija. Na nedeljskih parlamentarnih volitvah se niti enemu od 70 opozicijskih kandidatov ni uspelo prebiti v parlamentu, v katerem bo tako tudi v prihodnjih štirih letih vladalo enoumje Lukašenkovih lojalistov. Opozicija, združena v koaliciji Združene demokratske sile, je zato takoj po zaprtju volišč v središču Minska pripravila množične demonstracije. Na njih so volitve označili za farso, Evropo pa pozvali, naj se ne pusti preslepiti beloruskemu predsedniku Aleksandru Lukašenku, ki je opozicijo še pred objavo volilnih izidov obtožil, da jo v celoti financira tujina.
Od naše dopisnice
Da volk menja dlako, ne pa tudi narave, je beloruska opozicija opozarjala že pred volitvami. V zahodnih medijih je bilo namreč zaslediti previdne ocene o začetku procesa zbliževanja Belorusije z Zahodom, ki so temeljile na Lukašenkovih nenavadno milostnih potezah. Ena takšnih je bila izpustitev političnih oporečnikov iz zapora, poleg tega je opoziciji dovolil sodelovati na volitvah, v nasprotju z dosedanjo prakso pa je opazovanje volitev dovolil tudi 477 opazovalcem Organizacije za sodelovanje v Evropi.
Trenutek streznitve je prišel, ko je predsednica osrednje volilne komisije Lidija Jermošina sporočila, da se niti enemu od opozicijskih kandidatov ni uspelo prebiti v parlament. »Volitve so bile nepravične in nepoštene. V večini volilnih okrožij sploh niso šteli glasovnic, ampak je bilo vse pripravljeno vnaprej,« je volilni izid raztrgal Anatolij Lebedko, predsednik opozicijske Združene državljanske stranke. Drugi očitki opozicije so še, da njihovim predstavnikom niso dovolili sodelovati v volilnih komisijah, veliko možnosti za ponaredbe pa so po njihovem mnenju zagotovile tudi predčasne volitve, na katerih je oddalo svoj glas kar 18 odstotkov volilnih upravičencev.
Zaradi takšnih očitkov so se privrženci opozicije takoj po zaprtju volišč zgrnili v središče Minska, kjer so volitve označili za farso. Protestniki so nosili transparente z napisi Diktator sodi na smetišče zgodovine in Ne ruskim vojaškim bazam, vsepovsod pa so vihrale zastave Evropske unije. Mednarodne volilne opazovalce so pozvali, naj ne priznajo volilnega izida. »To je poraz Evrope, poraz evropske diplomacije in evropskih politikov, ki so v Belorusiji že začeli sklepati dogovore,« so Evropo opozarjali, da je Lukašenkova nenadna ofenziva šarma zgolj umazana igra.
Najbolj nestrpno so vsi pričakovali oceno mednarodnih opazovalcev, na katero je bilo treba čakati do ponedeljka popoldne. »Kljub manjšim izboljšavam parlamentarne volitve v Belorusiji niso dosegle standardov Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi,« se je glasila uničujoča razsodba. Podlaga zanjo so bile predvsem težave, ki so jih imeli opazovalci z dostopom do volišč v času štetja glasovnic. Kar v tretjini primerov so jim namreč preprečili, da bi spremljali potek glasovanja, drugje pa so bili priča »številnim primerom namernega ponarejanja izidov«.
Ocena legitimnosti volitev je precej pomembnejša od volilnega izida. Če bi namreč opazovalci razsodili, da so bile volitve pravične in poštene, kar se v zadnjih 14 letih ni zgodilo, bi namreč to dejansko pomenilo postopni konec mednarodne izolacije tako za Belorusijo kot za »zadnjega evropskega diktatorja«, ki so mu po spornih predsedniških volitvah pred dvema letoma prepovedali vstop v ZDA in EU. A iz te moke ni bilo kruha in načrti o zbliževanju z Zahodom, ki so jih v Minsku skovali po krhanju odnosov z Rusijo zaradi plinskih sporov in po ruskem vojaškem posegu v Južni Osetiji, so dokončno splavali po vodi.
Tega se je najbolj razveselila čedalje bolj osamljena Rusija, ki si izgube še ene zaveznice ne more privoščiti. Kaj je Rusija ponudila za obnovljeno prijateljstvo ni znano, so pa v Moskvi sporočili, da bo premier Vladimir Putin že v ponedeljek odpotoval na uradni obisk v državo, ki je vsaj za zdaj ostala za železno zaveso.