Moskva – Slovenski premier Janez Janša je v zadnjem času obiskal številne države, ki jih vodijo ljudje s kočljivim demokratičnim ugledom. Po obisku Madžarske, Srbije, Albanije in Rusije se je zdaj odpravil še v Azerbajdžan.
Predstavniki tamkajšnjih človekoljubnih organizacij že dolgo opozarjajo na kratenje človekovih pravic, prav tako dolgo pa največja država na Kavkazu zaradi bogatih zalog nafte in zemeljskega plina ter strateške vloge v vojni proti terorizmu uživa tiho podporo Zahoda.
Nekdanji sovjetski republiki Azerbajdžanu že od leta 2003 z železno roko vlada avtoritarni predsednik Ilham Alijev, ki je na tem položaju nasledil očeta Hajdarja Alijeva. Oktobra bodo tam predsedniške volitve, ki bodo po mnenju opazovalcev enkrat za vselej dokazale, kako demokratična je pravzaprav država, ki je lani svoj s petrodolarji omogočeni blišč vsemu svetu razkazovala med tekmovanjem za popevko Evrovizije. Trenutno od tam prihajajo skrb vzbujajoče novice o nedeljskem napadu na konvoj opozicijskega predsedniškega kandidata Ise Gambarjeva, ki je svojo kandidaturo napovedal pred komaj desetimi dnevi. Napad tolpe, ki se je na člane Gambarjeve stranke Musavat spravila z jajci in kamni, je policija opazovala ne da bi ukrepala.
»To je bil očitno organiziran napad, v katerem policija ni ukrepala. Oblast mora sprožiti takojšnjo preiskavo, evropski partnerji pa morajo zahtevati pojasnila,« je odločen John Dalhuisen, direktor Amnesty International za Evropo in Srednjo Azijo. Tovrstna praksa je v Azerbajdžanu nekaj običajnega, je v lanskem intervjuju za Delova Ozadja razkrila Hadiža Ismajlova, dobitnica lanske nagrade za pogum v novinarstvu, ki jo podeljuje Mednarodna ženska medijska fundacija: »Novinarje kar naprej ugrabljajo, pretepajo … V zadnjih desetih letih je bilo po raziskavi Inštituta za medijske pravice preiskanih samo osem odstotkov zločinov proti novinarjem pri nas. Preiskali so samo primere napadov na provladne novinarje, o katerih trdijo, da so jih napadli simpatizerji opozicije, pri čemer gre pogosto za lažne trditve, ki naj bi opozicijo predstavile kot nasilno.«
Diskreditacije kritičnih novinarjev
Priljubljena taktika so tudi kampanje za diskreditacijo kritičnih novinarjev, med katerimi na državnih televizijskih postajah predvajajo njihove intimne posnetke, ki so jih pridobili med nezakonitim snemanjem pri njih doma. Omenjeno prakso je na lastni koži občutila tudi Ismajlova, ki je razkrivala korupcijo znotraj Alijevega klana. »Če si drzneš spregovoriti o predsednikovi družini in korupciji med vladajočo oligarhijo, potem si v resni nevarnosti. Svoboda govora je v Azerbajdžanu precej slabša kot, denimo, v Rusiji ali Ukrajini,« je ocenil Max Tucker, predstavnik Amnesty International v Azerbajdžanu.
V glavnem mestu Bakuju se je dva tisoč opozicijskih protestnikov v soboto zbralo na demonstracijah, ki jih je spodbudila smrt mladega nabornika, o katerem domnevajo, da je umrl zaradi posledic mučenja. Policija je zadržala 50 protestnikov, številnim pa so po poročanju človekoljubnih organizacij izrekli denarne kazni v višini od 380 do 760 dolarjev, kar je zelo veliko, saj po podatkih državne statistične službe povprečna plača v glavnem mestu znaša 512 dolarjev.
Dobri odnosi s Slovenijo
Alijev je stari znanec Slovenije, kjer se je prvič mudil leta 2005, ko je obiskal Blejski strateški forum, na katerem so se posvetili Kaspijskim obetom. Ključni projekt z nafto in plinom bogatega Kaspijskega bazena je evropski plinski projekt Nabucco, ki naj bi Evropo osvobodil odvisnosti od Rusije. Plinovod od Turčije do Avstrije precej zaostaja za konkurenčnim ruskim plinovodom Južni tok, v katerem sodeluje tudi Slovenija. »Veliko potujem po Evropi, bil sem v ZDA in povsod so me lepo sprejeli. Če bi bilo kratenje človekovih pravic v Azerbajdžanu res tako strašno, kot pravite, verjetno ne bi imel tako na široko odprtih vrat,« mi je Alijev med svojim prvim obiskom v Sloveniji s cmokom v grlu odgovoril na vprašanje o kratenju človekovih pravic. Na povabilo nekdanjega predsednika Danila Türka je leta 2011 k nam pripotoval tudi na uradni obisk.
Nevladna organizacija Transparency International, ki se ukvarja s spremljanjem pojavov korupcije, je v lanskem poročilu sklenila, da je najbolj skorumpiran politik na svetu prav Ilham Alijev. Poročilo na podlagi »dobro dokumentiranih dokazov« ugotavlja, da si je klan Alijeva sistematično prisvajal najdonosnejše posle v Azerbajdžanu, kar vključuje skrivne deleže v tamkajšnjih bankah, gradbenih in telekomunikacijskih podjetjih ter rudnikih zlata. Azerbajdžanski parlament je junija lani sprejel zakon, zaradi katerega je skoraj nemogoče dobiti podatke o lastnikih komercialnih podjetij in klan Alijeva ščiti pred sodnim pregonom.