Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je v telefonskem pogovoru s francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem zatrdil, da se bo ruska vojska iz Gruzije umaknila do konca tedna. Za zdaj se na zasedenih ozemljih po trditvah gruzinske strani in novinarjev ni kaj dosti spremenilo. Ruske enote so vkopane v okolici Gorija, v ruskih rokah pa sta še vedno tudi pristanišče Poti in letališče Senaki. Tam ruska vojska še naprej uničuje vojaško infrastrukturo.
Od naše dopisnice
V gruzinski vasi Igoeti je manjša skupina Gruzincev na demonstracijah obsodila rusko okupacijo, odlaganje ruskega umika pa je ostro obsodila tudi mednarodna skupnost. Zveza Nato je po izrednem zasedanju sporočila, da »z Rusijo ni več mogoče sodelovati tako, kakor smo doslej«. Izjava je sprožila oster odziv ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova, ki je Natu očital »reševanje kriminalnega režima gruzinskega predsednika Mihaila Saakašvilija«. Dodal je, da so pozivi k članstvu Gruzije v Natu usmerjeni proti Rusiji in da se je zavezništvo na krizo odzvalo neobjektivno in pristransko.
Zahodni mediji so Gruzijo dejansko opisovali predvsem kot žrtev konflikta in so zvečine spregledali, da je vojno z ofenzivo na Chinvali pravzaprav sprožil uradni Tbilisi. Vlade zahodnoevropskih držav do Rusije resda niso bile tako kritične kakor Washington, so jo pa vse po vrsti obsodile zaradi pretirane uporabe sile. »Zmagovita Rusija se je znašla v popolni izolaciji. Zastavlja se vprašanje, ali je bila to sploh ruska zmaga,« je bil v svoji oceni zadržan vojaški analitik Aleksander Golts. Da gre dolgoročno pravzaprav za ruski poraz, je prepričan tudi nekdanji svetovalec Kremlja, zdaj pa opozicijski aktivist Andrej Ilarionov. »Gruzinske vojaške žrtve so bile resda večje, vendar je Rusija gospodarsko, politično in moralno v tem konfliktu izgubila več,« je prepričan.
Nasprotno je nedavna anketa neodvisne ustanove Levada pokazala, da več kot polovica Rusov podpira rusko vojaško posredovanje v Južni Osetiji. »Rusi so ponosni, ker je ruska vojska priskočila na pomoč šibkejšemu,« je rezultate komentiral analitik Leonid Sedov. Po mnenju Maše Lipman iz moskovske ustanove Carnegie so rezultati predvsem posledica propagande, ki so jo v času vojne zganjali na ruskih državnih televizijskih postajah. Tam so se osredotočili predvsem na prizore uničenja, ki ga je domnevno povzročila gruzinska vojska, trpljenje civilistov in demonizacijo Saakašvilija.
V vojaških krogih je ostrih kritik deležna tudi ruska vojaška operacija, ki da je razkrila številne pomanjkljivosti ruske vojske. Največ ostrih besed so bili deležni letalski napadi na civilne objekte v Goriju in Ruisiju, med katerimi je bilo ubitih 11 civilistov. Po mnenju Ruslana Puhonova iz centra za strateške analize je to dokaz, da Rusija ne premore dovolj natančnega orožja. Meni, da bi se civilnim žrtvam lahko izognili, če bi Glonass, ruski ekvivalent ameriškega satelitskega sistema GPS, deloval v celoti. Rusija je po mnenju analitikov izgubila tudi preveč letal, čeprav se glede tega ruske in gruzinske navedbe močno razlikujejo. Gruzija se hvali s kar 21 sestrelitvami, Rusija pa jih je pripravljena priznati le štiri. Prava sramota za rusko vojsko so po mnenju analitikov tudi okvare tankov in oklepnikov, ki niso zmogli premagati prelaza Roki.
Po navedbah Moskve je v vojni umrlo 64 ruskih vojakov, 323 pa jih je bilo ranjenih. Na drugi strani je po podatkih gruzinskega obrambnega ministrstva padlo 160 vojakov, 300 jih pogrešajo. Moskva in Tbilisi drug drugega obtožujeta prikrivanja dejanskega števila vojaških žrtev.