Moskva – Po petkovem praznovanju dneva vrnitve Severnih teritorijev, kakor na Japonskem imenujejo vulkansko otočje v Pacifiku, ki ga poleg Kunašira sestavljajo še otoki Habomaj, Šikotan in Iturup, v Rusiji pa je znano kot južnokurilsko otočje, se je med Moskvo in Tokiem vnel nov spor o tem, komu pripada redko naseljeno otočje med Kamčatko in Hokaidom, ki ga je Rdeča armada zasedla leta 1945, Moskva pa ga je že leto pozneje priključila sovjetski državi. Zaradi zahteve po vrnitvi Severnih teritorijev sosedi še zdaj nista podpisali mirovne pogodbe, kar pomeni, da sta formalno še vedno v vojni.
Od naše dopisnice
Ozemeljski spor je že več kot pol stoletja kamen spotike v odnosih med sosedama, ki sta se v novi vojni besed znašli le nekaj dni pred obiskom japonskega zunanjega ministra Seidžija Maehara v Moskvi, med katerim bo »zahteval vrnitev otokov, tudi če ga to stane politične kariere«. Na Japonskem ne morejo pozabiti novembrskega triurnega postanka ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva na Kurilih, kamor je stopil kot prvi ruski predsednik v zadnjih 65 letih, v začetku februarja pa je otočje obiskal še obrambni minister Anatolij Serdjukov, ki si je tam ogledal predvsem ruske vojaške baze. Po pisanju Kommersanta je do tega prišlo, ker je Medvedjevov obisk razkril zastarelost ruske vojaške opreme na Kurilih, zaradi česar se je ruski vojaški vrh odločil, da je skrajni čas za posodobitev.
»Obisk ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva je bil škandal, ki ga ni mogoče oprostiti,« je ob dnevu vrnitve Severnih teritorijev izjavil japonski premier Naoto Kan. Komemoracije, s katero na Japonskem že od leta 1980 proslavljajo dan, ko je ruski admiral Evfimij Putjanin podpisal pogodbo, s katero je kurilsko otočje postalo del Japonske, so se udeležili še drugi visoki japonski politiki, kar je v Moskvi sprožilo ostre obsodbe.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je japonsko vodstvo obtožil podžiganja nacionalizma. »Kanove izjave so povsem nediplomatske, poleg tega se ni ogradil od ultranacionalističnih skupin, katerih dejanja so povsem nesprejemljiva.« Na zunanjem ministrstvu so v izjavi za javnost obsodili »gnusno javno oskrunjenje ruske zastave« in sklenili, da je »trenuten porast provokativnih demonstracij rezultat uradne politike, ki vse več denarja namenja gibanju za vrnitev Severnih teritorijev«. Podobnega mnenja je vodja zunanjepolitičnega odbora v ruski dumi Konstantin Kosačev: »Uradne japonske oblasti so zadnji dve, tri leta svojo retoriko povezovale z ekstremističnimi mnenji. Če se bo ta trend nadaljeval, lahko pričakujemo resne zaplete v rusko-japonskih odnosih.« Oglasil se je tudi zunanjepolitični svetovalec Medvedjeva Sergej Prihodko, ki je kategorično zanikal možnost revizije ruskih stališč.
Včeraj so olje na ogenj nacionalističnih čustev prilili še aktivisti prokremeljskega mladinskega gibanja Mlada garda, ki so pred poslopjem japonskega generalnega konzulata v Habarovsku na ruskem daljnem vzhodu pripravili protestni shod, na katerem so vzklikali protijaponska gesla in vihrali z ruskimi zastavami. Akcija pod geslom Skrunjenje ruske zastave – sramota za Japonsko, je potekala tudi v Vladivostoku.
Cvetoči gospodarski odnosi
Japonski in Rusiji je kljub sporu zaradi Kurilov v zadnjih letih uspelo ohraniti cvetoče gospodarske odnose in lani se je gospodarska menjava med državama v primerjavi z letom 2009 podvojila z 12 na 24 milijard dolarjev. Japonska podjetja se potegujejo za deleže v plinskih projektih na otoku Sahalin, Japonska pa je vse bolj zainteresirana tudi za nakup barvnih kovin, naftnih derivatov in jekla. Japonska v Rusijo še naprej izvaža predvsem avtomobile. Pragmatična ruska politika tudi ob tokratni zaostritvi daje vedeti, da je še naprej pripravljena krepiti gospodarsko sodelovanje, med drugim tudi na Kurilih. Decembra lani je Medvedjev omenil celo možnost oblikovanja skupnega svobodnega gospodarskega območja, vendar je Japonska to možnost včeraj odločno zavrnila.
Polona Frelih