Moskva – Rusija pred včerajšnjim zasedanjem zunanjih ministrov Nata ni niti malo dvomila, da bo srečanje prineslo ponovno vzpostavitev formalnih odnosov med Natom in Rusijo, ki so jih članice zavezništva zamrznile neposredno po ruskem vojaškem posredovanju v Gruziji avgusta lani. Predvsem zato, ker so se za to že pred zasedanjem odkrito zavzele najvplivnejše članice zavezništva, med njimi ZDA, pa tudi zaradi svoje geste dobre volje, zaradi katere so ta teden preko njenega ozemlja v Afganistan že pričele prihajati prve pošiljke nevojaškega materiala. »Mislim, da je obdobje odtujitve daleč za nami,« je bil za rusko agencijo RIA Novosti dan pred zasedanjem optimističen ruski veleposlanik pri Natu Dmitrij Rogozin.
Od naše dopisnice
Rusija se je nemudoma odzvala na ponovno vzpostavitev Sveta Nato-Rusija, ki je do avgustovske vojne v Južni Osetiji predstavljal glavni forum za reševanje medsebojnih vprašanj. »Zadovoljni smo, da je v Natu prevladal zdrav razum,« je poudaril tiskovni predstavnik ruskega zunanjega ministrstva Igor Ljakin-Frolov. Hkrati je izrazil obžalovanje, da je zavezništvo odločitev sprejelo enostransko: »To bi morala biti odločitev, ki bi jo sprejeli skupaj z Rusijo«.
Zelena luč za ponovno sodelovanje med Natom in Rusijo bo zelo olajšala današnje pogovore med ameriško državno sekretarko Hillary Clinton in ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, ki bodo potekali v Ženevi. Tako se bosta bolj sproščeno posvetila vprašanju iranskega jedrskega programa, vprašanju protiraketnega ščita in sodelovanju v boju proti islamskim skrajnežem v Afganistanu. »Pričakujem, da se bodo na tem sestanku vendarle srečali obojestranski interesi. To še ne bo formalna potrditev sodelovanja, pričakujem pa, da bo v to preraslo čez čas,« je ameriška pričakovanja razkril neimenovani ameriški državni uradnik. Ruska stran je pred srečanjem previdno molčala, je pa vse od zamenjave v Beli hiši izražala veliko mero optimizma glede prihodnjih ameriško-ruskih odnosov.
Za otoplitev odnosov z Rusijo so se poleg ZDA zavzele še Velika Britanija, Nemčija, Francija in Italija, pa tudi generalni sekretar Nata Jaap de Hoop Scheffer, ki je doslej ruske poteze praviloma ostro kritiziral: »Ne skrivamo, da so glede nekaterih vprašanj med nami velike razlike in eno takih je brez dvoma Gruzija. Ne glede na to se zavedamo, da imamo tudi očitne skupne interese.«
Sicer pa je prav v času včerajšnjega zasedanja Gruzija znova obtožila Rusijo, da vztrajno krši njen zračni prostor in s tem na Južnem Kavkazu namenoma povzroča napetosti. Gruzinska svetovalka za nacionalno varnost Eka Tkešelašvili je ameriškega predsednika Baracka Obamo tako pozvala, naj Moskvo jasno opozori, da bo za sleherno spodkopavanje miru na območju nekdanjih sovjetskih republik plačala velikansko politično ceno. Rusijo je še obtožila, da ni umaknila čet iz gruzinskih separatističnih pokrajin Južne Osetije in Abhazije, kot to predvideva mirovni sporazum, in da tam ne izključuje ponovne ruske vojaške intervencije. »Zdaj koso gospodarske razmere v Rusiji že tako resne, da se maje tudi njegov položaj, bo Vladimir Putin svoji javnosti morda hotel podariti kakšno mednarodno zmago,« je še dodala Tkešelašvilijeva.
Ker je za Nato obnovitev sodelovanja z Rusijo trenutno prioriteta, ji niso prisluhnili. Še več, do Gruzije se je precej ohladila tudi Evropska unija. Ta je namreč novega gruzinskega premiera Niko Gilaurija pozvala k demokratičnim reformam v Gruziji in vzpostavitvi dialoga z Rusijo.