Naročiti kavo, prižgati in globoko vdihniti opojni dim je v Ljubljani in skoraj vseh evropskih mestih postal že pravi sprostitveni prestiž. Moskva je v tem pogledu še naprej mala oaza svobode. V vseh moskovskih lokalih in restavracijah se namreč še vedno na veliko kadi, saj je kajenje v Rusiji družbeno sprejemljivo. So sicer mesta, kjer naj bi bilo kajenje tabu; denimo hodniki in čakalnice javnih uradov. Toda v svojih pisarnah si uradniki pogosto privoščijo žarečo omamo, čeprav je to že od leta 2002 prepovedano....
Naročiti kavo, prižgati in globoko vdihniti opojni dim je v Ljubljani in skoraj vseh evropskih mestih postal že pravi sprostitveni prestiž. Moskva je v tem pogledu še naprej mala oaza svobode. V vseh moskovskih lokalih in restavracijah se namreč še vedno na veliko kadi, saj je kajenje v Rusiji družbeno sprejemljivo. So sicer mesta, kjer naj bi bilo kajenje tabu; denimo hodniki in čakalnice javnih uradov. Toda v svojih pisarnah si uradniki pogosto privoščijo žarečo omamo, čeprav je to že od leta 2002 prepovedano. Kajenje je strogo prepovedano tudi v javnih prevoznih sredstvih (od leta 2004), denimo v podzemlju moskovskega metroja. Po drugi strani pa sem že nekajkrat videla, kako si je potnik v zadnjem delu tramvaja hladnokrvno prižgal cigareto, pa s tem pri sopotnikih ni požel kakega večjega negodovanja.
Delež kadilcev med prebivalci Rusije je zadnje desetletje strmo naraščal in je približno dvakrat večji od povprečja zahodne Evrope. Pravzaprav je po nekaterih podatkih po deležu kadilcev Rusija na samem svetovnem vrhu. Kadi malo več kot polovica prebivalstva, pri tem pa v tobačnem dimu uživa kar 70 odstotkov moških, 30 odstotkov žensk in 50 odstotkov mladostnikov. Najbolj pomenljiv je podatek, da zaradi bolezni, povezanih s kajenjem, vsako leto umre približno 500.000 Rusov.
V času Sovjetske zveze je bilo stanje precej boljše, toda po liberalizaciji gospodarstva, ko so na trg pridrle bleščeče tuje cigaretne znamke s kričečimi reklamami, je delež strmo poskočil. David G. Zarize, direktor Akademskega inštituta za rakave bolezni, o teh časih pravi: »Marketinški prijemi so bili takrat v Rusiji popolnoma nekaj novega. Ljudje so reklamam preprosto verjeli. In množično posegli po prestižni razvadi, ki so si jo zlahka privoščili vsi sloji.« Cigarete so še zdaj zelo poceni, manj premožni, ki si ne morejo privoščiti cele škatlice, pa na moskovskih ulicah od uličnih trgovcev lahko kupijo celo eno samo cigareto.
Zavojček znane svetovne znamke lahko kupite za manj kot pol evra. Toda kadilci, pozor: značilnost vsakega raja velja tudi za vas – prej ali slej boste izgnani.
Čeprav je Rusijo zadnjih osem let vodil nadvse asketski predsednik, je bil šele zadnji del njegovega drugega mandata malce ostreje usmerjen v protikadilsko prevzgojo državljanov. Glavni motor sprememb je ves čas Nikolaj Gerasimenko, namestnik predsednika komisije za zdravstvo v dumi, ki je bil 30 let tudi sam kadilec, zdaj pa poskuša k prenehanju prepričati svoje sodržavljane. Toda, boj je težak. Tuji proizvajalci tobaka so zadnja leta v Rusijo vložili ogromne vsote denarja. Trg povsem obvladujejo samo tri multinacionalke: Japan Tobacco, Philip Morris in British-American Tobacco. A premika se vendarle.
Nekdanji predsednik Putin je tako pred kratkim podpisal zakon, ki sprejema konvencijo Svetovne zdravstvene organizacije, s katero se bo Rusija v prihodnjih petih letih pridružila državam, ki omejujejo oglaševanje, sponzoriranje in promocijo cigaret, prav tako pa bodo na polovico velikosti škatlice povečana opozorila o škodljivosti kajenja. V dumi čaka na sprejetje še en predlog zakona, ki naj bi bare in restavracije prisilil k delitvi prostorov na nekadilske in kadilske, zadnji pa naj ne bi zavzemali več kot polovico skupne površine. Zakon predvideva tudi ostre kazni, predlog govori o 10.000 rubljih, kar je nekako 250 evrov in za tukajšnje razmere veliko denarja. Obetavno, če pomislimo, da so v Rusiji kajenje na letalskih poletih popolnoma prepovedali šele lani. Toda izkušnje z življenjem ruskih zakonov, zlasti takih, ki globoko zarežejo v zakoreninjene navade državljanov, so zelo posebne. Tako se tudi zdaj pogosto zgodi, da se na notranjih letalskih poletih kakšen od potnikov s cigareto pregreši v letalski toaleti. Sam Gerasimenko zagrenjeno pove, da še ni slišal, da bi kakšnega javnega uslužbenca kaznovali zaradi prepovedi kajenja v javnih prostorih. Poleg tega uporna ruska glava vedno najde pot okoli zakona. Spomnimo se prohibicijskega zakona Mihaila Gorbačova, ki je sredi osemdesetih poskušal omejiti porabo alkohola. Zakon je čez noč rodil donosen črni trg, Rusi pa so pili kvečjemu več, in to pijačo slabše kakovosti.
Polona Frelih