Moskva – V Rusiji so se z zaskrbljenostjo odzvali na namig, da Združene države Amerike ne bodo obnovile sporazuma Start 1 iz leta 1991, ki se izteče konec leta 2009 in predvideva zmanjšanje števila jedrskih raket dolgega dosega za najmanj tretjino. Da si Washington zaradi globalne vojne proti terorizmu tega ne more privoščiti, je izjavil general James Cartwright na senatnem zaslišanju o kandidaturi za namestnika načelnika generalštaba ameriške vojske. V Moskvi izražajo bojazen, da ZDA snujejo jedrski napad in da se zato nočejo odreči protiraketnemu ščitu, s katerim bi zavrnile morebitni protinapad.
Od naše dopisnice
V ameriškem senatu so hkrati sprejeli tudi resolucijo, s katero Rusijo pozivajo, naj ne uresniči sklepa o izstopu iz sporazuma o konvencionalni oborožitvi, ki ga je rusko vodstvo sprejelo kot odgovor na protiraketni ščit.
Tako ruska kot ameriška stran sta v zadnjih dneh sicer izrazili zadovoljstvo s pogovori o ameriških načrtih za postavitev protiraketnega ščita v vzhodni Evropi, ki so v začetku tedna za zaprtimi vrati potekali med strokovnjaki obeh držav. Beseda je namreč nanesla celo na morebitno sodelovanje na področju protiraketne obrambe. Prve otipljive rezultate je po navedbah ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova pričakovati oktobra, ko se bodo na pogajanjih sešli še zunanja in obrambna ministra obeh držav.
Kljub optimističnim izjavam pa Washingtonu ni uspelo prepričati ruskih strokovnjakov o realnosti groženj iz Irana in Severne Koreje, Moskvi pa ne ameriških, da sta radarja v Gabali v Azerbajdžanu in Armaviru na jugu Rusije zmožna prestreči morebitne izstrelke iz Irana. »Rusija v to grožnjo kratko malo ne verjame. Iran v bližnji prihodnosti ne bo zmožen izdelati medcelinske rakete. Z našimi radarji bomo lahko s stoodstotno gotovostjo spremljali morebitni začetek razvoja iranskega programa balističnih izstrelkov,« je prepričan direktor oddelka za varnost in razorožitev pri ruskem zunanjem ministrstvu Anatolij Antonov.
Ruska delegacija se je na srečanju osredotočila predvsem na predstavitev predlogov predsednika Vladimirja Putina za skupno uporabo radarjev, s katerimi je najprej presenetil na vrhu G8 v Nemčiji in nato še na srečanju z ameriškim predsednikom Bushem v Kennebunkportu. Tam je med drugim prvič omenil tudi možnost ustanovitve centrov za izmenjavo informacij v Moskvi in Bruslju.
Vse te predloge je Moskva že predstavila tudi na zasedanju sveta Nato-Rusija 26. julija v Bruslju. Takrat je ruska stran poudarila, da je treba njene predloge za sodelovanje z ZDA glede protiraketnega ščita razumeti izključno kot alternativo, ne pa kot dopolnitev načrtov za postavitev protiraketnih sistemov na Poljskem in radarja na Češkem. »Na sestanku sveta Nato-Rusija so za naše predloge pokazali veliko zanimanje in so se z nami pripravljeni o njih pogovarjati,« je v Kremlju poročal zunanji minister Sergej Lavrov.
Ruski predsednik Putin vztraja, da je treba pogajanja tako z Združenimi državami kot z vladami evropskih držav koordinirati znotraj sveta Nato-Rusija. »Treba je povezati oba procesa. Nima smisla, da bi o enem problemu razpravljali v dveh smereh,« je prepričan Putin. Tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Sean McCormac je dejal le, da Busheva administracija razpravi o protiraketnem ščitu v okviru sveta Nato-Rusija ne nasprotuje, da pa načrti za prihodnje pogovore še niso v celoti izdelani.
Pred samovoljnim ravnanjem v sporu z Rusijo glede jedrskega ščita je Združene države pred kratkim posvaril predsednik parlamentarne skupščine Sveta Evrope Rene van der Linden, ki odločno nasprotuje poti, po kateri hoče Washington uresničiti svoje načrte.