Moskva – Kargo oddelek nemškega letalskega prevoznika Lufthansa je v začetku meseca neprijetno presenetila prepoved letenja v ruskem zračnem prostoru. Zdaj naj bi Rusija in Nemčija po nekaterih virih vendarle dosegli začasen dogovor. Nemški transportni minister Wolfgang Tiefensee je včeraj sporočil, da je Rusija podaljšala pogodbo o preletih do konca februarja prihodnje leto. Ruska stran za zdaj zanika dogovor in poudarja, da bo treba na njeno odločitev počakati do prihodnjega tedna. Aage Dunhaupt, Lufthansin direktor za stike z javnostmi, je priznal, da bi trajna prepoved Lufthanso močno prizadela, najverjetneje bi morali odpraviti nekatere proge. »To bi močno vplivalo tudi na nemški izvoz,« je dodal.
Od naše dopisnice
Prepoved preletov za Lufthansin tovorni promet, ki jo je ruska stran nenapovedano uvedla 28. oktobra, kaže na resen diplomatski spor, podoben tistemu s poljskim mesom in dobavami plina Ukrajini. Kot zatrjujejo v Moskvi, je prepoved posledica izteka pogodbe, ki jo je nemški prevoznik sklenil z Rusijo in zanjo plačeval odškodnino ruskemu državnemu prevozniku Aeroflotu. Rusija je namreč ena redkih držav, ki za prelete svojega ozemlja zaračunavajo več kakor le stroške kontrole letenja in storitve meteoroloških centrov, kar je praksa v drugih državah. Po nekaterih podatkih tuje letalske družbe v te namene plačujejo Aeroflotu od 400 do 500 milijonov dolarjev na leto. Za večino družb, ki letijo na Daljni vzhod, je to edina rešitev, saj izogibanje ozemlju Ruske federacije močno podaljša trajanje letov in prinese še večje stroške za gorivo.
Plačevanje teh storitev je tudi ena večjih ovir pri pridruževanju Rusije Svetovni trgovinski organizaciji, zato naj bi kmalu dosegli dogovor o postopnem zmanjševanju omenjenih plačil in jih do leta 2013 dokončni odpravili. Rusija takega dogovora še ni pripravljena ratificirati, Nemčija pa bo, ko kaže, problem izpostavila v okviru pristopnih pogajanj. To ne nazadnje dokazuje sobotna izjava nemškega poslanca CDU Güntherja Krichbauma: »Kdor v mednarodni trgovini in ekonomski politiki uporablja take instrumente, kratkoročno in srednjeročno še ni pripravljen za vstop v WTO.« Ob sprejetju prepovedi je Nemčija za 24 ur sprejela recipročne ukrepe in svoja letališča zaprla za ruska transportna letala, vendar je nasprotni ukrep kmalu umaknila.
Kot trdijo nemški viri, je v ozadju spora želja ruskih oblasti, da bi Lufthansa svoje transportno vozlišče v Astani v Kazahstanu prenesla v sibirski Krasnojarsk. Astana je za Frankfurtom drugo največje Lufthansino tovorno letališče, s katerega poteka prevoz tovora za celotno Jugovzhodno Azijo. Lufthansa se izsiljevanju upira, češ da se morajo njeni strokovnjaki najprej prepričati, ali je letališče v Krasnojarsku sploh varno in dostopno v vseh vremenskih razmerah.
Kot kaže, bo imel spor tudi širše razsežnosti. Po poročanju RIA Novosti naj bi namreč odpovedali srečanje letalskih prevoznikov EU in Rusije, ki je bilo napovedano za 16. in 17. november. Jacques Barrot, evropski komisar za transport, zanika, da je v ozadju odpovedi nemško-ruski spor, kot vzrok pa navaja dodatne priprave na ta dogodek. Ker je glavni namen srečanja prav doseči trajni dogovor o uporabi transsibirskih zračnih koridorjev, njegova trditev ne zveni pretirano prepričljivo.