Moskva – Ne le pravkar končani ekonomski forum v Sankt Peterburgu, na katerem je bilo sklenjenih za kar 13,5 milijarde dolarjev poslov, ampak tudi drugi gospodarski kazalniki Rusijo ta hip uvrščajo med bolj zmagovite svetovne ekonomije. Od začetka gospodarskega okrevanja leta 1999 se je tukajšnji BDP večal – a tudi zmanjševal – v skokih, a z dobrim povprečjem 6,7 odstotka na leto. Ministrstvo za gospodarstvo je pred kratkim popravilo tudi napoved za letos s 6,2 na 6,5 odstotka, kar prekaša večino evropskih gospodarstev.
Od naše dopisnice
Čeprav je lokomotivo prvih nekaj let poganjal skoraj izključno izvoz, v katerem so imele kar 80-odstotni delež osnovne surovine, kot so naftni derivati, kovine in les, nekaj malega pa tudi ponovno pobirajoča se vojaška industrija, je zdaj dejavnikov, ki izboljšujejo gospodarski položaj, vse več.
Pri tujih naložbah je Rusija trenutno ena najuspešnejših držav na svetu. Od leta 2002 so se po podatkih Mednarodnega denarnega sklada na leto povečevale z dvakratnikom in leta 2005 dosegle slabih 30 milijard dolarjev. Letos že v prvih petih mesecih 60 milijard. Vse to, kljub opozorilom tujih vlad svojim podjetnikom, da se ruski trg še ni konsolidiral, in kljub napol revolucionarnim dogodkom v preteklosti – denimo aretaciji Mihaila Hodorkovskega – ki so kazali na selektivno in nepredvidljivo uporabo domačega prava. Da tu res ni vse v najlepšem redu, dokazuje indeks ekonomske svobode, na katerem Rusija med 156 državami zaseda žalostno 122. mesto.
Naslednji dejavnik visoke rasti je domača poraba, ki se vsako leto poveča za deset odstotkov. Posameznik, ki v preteklosti, tudi če je imel denar, z njim ni imel česa kupiti, se danes, z nekajkrat večjim dohodkom, srečuje z velikanskimi supermarketi in natrpanimi policami, izbira med izdelki pa je tolikšna, da se je že pri nakupu navadnega lončka jogurta težko odločiti med ponujenimi znamkami. In ruske družine med veselim polnjenjem nakupovalnih vozičkov dokazujejo, da so zadnja leta prinesla nekatere pluse tudi za gospodinjstva. Po podatkih Federalnega statističnega urada so se neto plače med lanskim in letošnjim januarjem dvignile za 26 odstotkov.
Država ima danes ogromne zunanje trgovinske presežke, a to je treba pripisati tudi izredni zaprtosti trga. V Rusijo je namreč skorajda nemogoče uvažati brez pomoči notranjih, za tovrstne posle specializiranih podjetij. Te presežke so pretekle vlade znale preusmerjati in z njimi odplačevati ogromne zunanje dolgove. Ti trenutno znašajo nekaj manj kot 300 milijard dolarjev, a so večinoma posledica velikega zadolževanja zasebnega sektorja. Državi je svoj delež v zadnjem letu uspelo zmanjšati za polovico in zdaj znaša le še okoli 45 milijard dolarjev. A hudič je kot vedno v podrobnostih in Rusijo čaka na ekonomskem področju še precej dela.
Številke, kot je 12.000 dolarjev ustvarjenega BDP na glavo prebivalca, ne povedo nič. Tretjino tega namreč prispeva Moskva z okolico, območje, na katerem živi le desetina prebivalstva. Osrednji in zlasti vzhodni del države pestijo revščina in dolgoročni problemi, kot sta visoka smrtnost in ekološka izčrpanost zaradi brezkompromisnega izkoriščanja naravnih virov.
Rusijo čakajo še temeljite institucionalne reforme, s katerimi zamuja, na kar opozarjajo številni domači in tuji kritiki. Sedanjo blaginjo bi bilo po njihovem mnenju nujno izkoristiti kot blažilec za reformo javne uprave in z njo zlasti birokracije, ki je še vedno neučinkovita in bo sčasoma postala največja cokla razvoja. Poštene reforme je potreben tudi bančni sektor, ki je danes prepleten z lastništvom oligarhov in svojih nalog še ne opravlja – zadolževanje poteka večinoma v tujih bankah, tudi zaradi razmeroma visoke inflacije, ki je lani znašala devet odstotkov in ki zadržuje padec obrestnih mer.
Še večji zalogaj čaka prihodnje vlade pri vzpostaviti mreže malih in srednjih podjetij, ki so v drugih postkomunističnih državah postala najpomembnejše gonilo rasti. To pa je predvsem povezano s postopno deregulacijo gospodarske pobude, prilagajanjem davčne zakonodaje, spodbujanjem inovacij in pospeševanjem informatizacije družbe. Raba interneta in računalnikov namreč v Rusiji precej zaostaja glede na primerljivo razvite države. Najpomembnejše vprašanje, na katero ljudje v kravatah, ki za zidovi Kremlja kujejo ekonomsko prihodnost te države, še nimajo odgovora, pa se glasi: kaj se bo zgodilo in ali ima vlada pripravljene ukrepe za primer, če cene zdaj tako cenjenih energentov nenadoma padejo?