Logo

Nezgoda ni skalila državnega praznika

Moskva – Ob dnevu Rusije, največjem ruskem prazniku, so v ruskem glavnem mestu vihrale ruske zastave, vsepovsod so se bohotili napisi »Slava Rusiji«. Praznik se je v Rusiji že povsem udomačil, čeprav ga pod tem imenom poznajo šele šest let. Prej se je imenoval dan neodvisnosti; 12. junija 1990 so namreč v ruski dumi razglasili suverenost. Ker številne Ruse to spominja predvsem na boleči razpad Sovjetske zveze, je nekdanji ruski predsednik Vladimir Putin za praznik izbral politično manj kočljiv naziv.


 

Od naše dopisnice

Praznik ruskega vojaškega, kulturnega in znanstvenega preporoda se je na ruskem Daljnem vzhodu začel s tragično novico o iztirjenju vlaka, v katerem je bilo ranjenih 60 ljudi. A to v drugih delih največje države na svetu ni skalilo prazničnega razpoloženja. Po raziskavi neodvisne ustanove Baškirova in partnerji rusko državljanstvo s ponosom navdaja kar tri četrtine državljanov. Ti so včeraj izkoristili še eno priložnost, da javno izrazijo svoje domoljubje.

Tako kot vsako leto so v Kremlju tudi letos podelili državna odlikovanja za izjemne dosežke v umetnosti, kulturi in znanosti, šele drugič pa tudi nagrado za humanitarne dosežke. Lani jo je dobil ruski pisatelj Aleksandr Solženicin, letos pa je šla v roke tujca, nekdanjega francoskega predsednika Jacquesa Chiraca. Po besedah ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva si jo je prislužil s prispevkom k evropskemu povezovanju in zbliževanju med Rusijo in Francijo. »Chirac je veliki zagovornik ideje povezovanja v vsej raznolikosti kulturnega ustvarjanja. Verjame, da je kultura zmožna povezati ljudi najrazličnejših nacionalnosti. Za nas je še posebno prijetno njegovo zanimanje za rusko književnost in umetnost. Največji dokaz za to je, da se je sam lotil prevoda Jevgenija Onjegina,« je izbiro nagrajenca utemeljil Medvedjev.

V središču letošnjega praznika je prav ruski jezik, oziroma utrditev njegovega statusa svetovnega jezika. Na predvečer praznika so v Moskvi gostili svetovni kongres ruskega tiska, ki sta se ga udeležila tako Medvedjev kot ruski predsednik Vladimir Putin. Medvedjev – ki odkrito priznava, da je zasvojen s svetovnim spletom – se je v svojem govoru zavzel za internetne domene tudi v cirilici, še enkrat pa je poudaril svojo zavezanost človekovim pravicam in svobodi govora in tiska. »Finančno bomo podpirali tuji tisk v ruščini. Hkrati bomo spoštovali pravico do neodvisnosti, tudi kar se tiče pisanja glede dogodkov v Rusiji,« je medijsko svobodo zagovarjal tudi Putin. Praznični dan se je končal na Rdečem trgu s koncertom zvezd ruske estrade in razkošnim ognjemetom.


𝕏   Facebook   Telegram   Viber

13/6/2008 clanek-1405872.md

Priporočam