Moskva – V 80. letu starosti umrl je na svojem moskovskem domu nepričakovano umrl moskovski in ruski patriarh Aleksij II. Voditelj Ruske pravoslavne cerkve je postal leta 1990, ko se je med perestrojko začela mehčati uradno še ateistična Sovjetska zveza. Ruska pravoslavna cerkev je v njegovem času postala največja pravoslavna cerkev na svetu s 95 milijoni vernikov (dve tretjini vseh Rusov). Po ustavi je Rusija sekularna država, a državne televizije za vse večje cerkvene praznike prenašajo maše, na katerih ne manjkajo najvišji ruski politični predstavniki, kot sta premier Vladimir Putin in predsednik Dmitrij Medvedjev. Ta je zaradi nenadne smrti odpovedal za ta konec tedna predvideni obisk v Italiji, Putin pa se je odzval z besedami, »da je bil izjemna osebnost in da je to velika izguba. «
Od naše dopisnice
Moskovski in ruski patriarh Aleksij II. se je v rodil 23. februarja 1929 kot Aleksej Mihajlovič Ridiger, in sicer duhovniški družini iz Tallinna. Tam se je začel tudi njegov vzpon na sam vrh cerkvene hierarhije. Po trditvah britanskega Inštituta Keston, ki proučuje verske svoboščine onkraj nekdanje železne zavese, je kot mlad duhovnik sodeloval z rusko tajno službo KGB, a so to na sedežu cerkve vseskozi zanikali.
Ruska pravoslavna cerkev je z njim doživela pravo renesanso; pravoslavje v Rusiji pa je po mnenju kritikov postalo zibelka nacionalizma. Tako kritiki razumejo tudi zakon o privilegiranem položaju pravoslavne cerkve iz leta 1997, ki daje jasno vedeti, da v lovu na človeške duše po razpadu komunizma tekmeci niso dobrodošli. Zakon o »monopolnem« položaju pravoslavne cerkve tako priznava le še tri veroizpovedi: judaizem, budizem in islam. Katoličani – po podatkih Vatikana jih je v Rusiji 1,3 milijona, po trditvah Moskve pa trikrat manj – tega statusa nimajo, zato sta v Rusiji objavljanje katoliške literature in ustanavljanje katoliških šol prepovedani.
Aleksij II. je sicer ves čas poudarjal, da si želi ekumenskega dialoga z Rimskokatoliško cerkvijo, hkrati pa je zavračal vse poskuse spravnega srečanja s pokojnim papežem Janezom Pavlom II., za organizacijo katerega se je večkrat ponudila tudi Slovenija. Zaradi patriarhovega nasprotovanja pokojni papež ni mogel priti na obisk v Rusijo, kar si je goreče želel. Pravzaprav se je med sestrskima cerkvama v novem tisočletju razdivjala prava »vojna«. Jabolko spora je uniatstvo oziroma vrnitev ukrajinske katoliške cerkve pod okrilje Vatikana in papeža. Ruska pravoslavna cerkev pa Vatikanu ne more oprostiti domnevnih misijonarskih vdorov na pravoslavno ozemlje zaradi spreobračanja pravoslavnih vernikov. Toda Vatikan se je vseeno bliskovito odzval na patriarhovo smrt. »Kljub občasnim težavam in napetostim njegovo osebno prizadevanje za zbliževanje s katoliško cerkvijo nikoli ni bilo dvomljivo,« je sporočil kardinal Walter Kasper, ki vodi papeški svet za edinost kristjanov.
Aleksij II. je še dan pred smrtjo maševal, zato je tragična novica presenetila celo njegove najtesnejše sodelavce. Njegova bitka z boleznijo je bila sicer javna skrivnost in po poročanju ruskih medijev je preživel kar dve kapi. Zadnjič so se mediji o njegovem slabem zdravju razpisali lani, ko ni vodil zadušnice za nekdanjim ruskim predsednikom Borisom Jelcinom.