Moskva – »Brez pretiravanja lahko rečem, da bo leto 2013 odločilno za ukrajinsko evropsko integracijo,« je ob izteku leta napovedal ukrajinski veleposlanik pri Evropski uniji Konstantin Jelisejev.
Skorajda istočasno so Ukrajini na ruskem zunanjem ministrstvu vnovič postavili ultimat, v katerem od nje zahtevajo polnopravno članstvo v carinski uniji Rusije, Belorusije in Kazahstana. Ukrajinski predsednik Viktor Janukovič bi moral že konec lanskega leta pripotovati na uradni obisk v Moskvo, kjer je imel dogovorjeno srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, a ga je odpovedal v zadnjem trenutku. Izgovoril se je, da potrebujejo več časa za pripravo dokumentov, poznavalci pa so razkrili, da se je obisku izognil, ker so imeli v Kremlju vse pripravljeno za podpis sporazuma o vstopu Ukrajine v Evrazijsko carinsko unijo, ki ga ni bil pripravljen podpisati.
Tako kot nekoč beloruski diktator Aleksander Lukašenko tudi Janukovič poskuša krmariti med Vzhodom in Zahodom, česar ne bo mogel početi v nedogled, je prepričana glavna ekonomistka banke BNP Paribas Julija Cepljajeva: »Če bo Ukrajina dokončno izbrala integracijo z Evropsko unijo, se bo Kremelj odzval zelo odločno. Ukrajina utegne izgubiti vzhodnega partnerja in soseda, zato skuša Janukovič voditi uravnoteženo politiko. Prej ali slej se bo moral odločiti.«
Direktor oddelka za gospodarsko sodelovanje pri ministrstvu za zunanje zadeve Aleksander Gorban je dal jasno vedeti, da bo Ukrajina samo v primeru polnopravnega članstva v carinski uniji ruski plin kupovala tako ugodno kot Belorusija, ki je že članica, zato je za plin lani plačevala 185 dolarjev za tisoč kubičnih metrov, cena za Ukrajino pa je znašala 424 dolarjev, kar je skoraj 200 dolarjev več od povprečne evropske cene. »Ukrajina se trudi istočasno ohraniti dva vektorja: vstopiti v EU, kjer ni posebno zaželena, in pod svojimi pogoji sodelovati v Evrazijski carinski uniji. Ni mogoče biti samo malo noseč,« ni bil nič kaj diplomatski.
»Rusija je jasno pokazala, da glede Evrazijske carinske unije ne bo popuščala. Kar se tiče konkurence med evropskim in evrazijskim trgovinsko-gospodarskim integracijskim blokom, bo leto 2013 odločilno. Rusija poskuša prevzeti pobudo in razbliniti vse ukrajinske iluzije,« je ocenil direktor ukrajinskega Inštituta globalnih strategij Vadim Karasjev.
Še konec lanskega leta je držala vajeti v rokah Evropska unija. Predsednik evropske komisije José Manuel Barroso je v telefonskem pogovoru predlagal Janukoviču vrhunsko zasedanje EU in Ukrajine, ki bo predvidoma februarja in na katerem naj bi se vendarle dogovorili o ustanovitvi območja proste trgovine z Evropsko unijo. Ukrajinski strokovnjaki so na evropske voditelje naslovili pismo, v katerem jih moledujejo, naj z Ukrajino čim prej podpišejo asociacijski sporazum, ki je po njihovem mnenju edina varovalka pred ukrajinskim vstopom v Evrazijsko carinsko unijo.
Ukrajinsko oziranje na Vzhod?
Janukovič in drugi visoki ukrajinski uradniki so v zadnjih mesecih pogosto uporabili frazo »oziranje na Vzhod«, zadnja uradna obiska pa sta ukrajinskega predsednika vodila v Kazahstan ter Indijo, kjer je napovedal, da se Ukrajina že ukvarja s harmonizacijo zakonodaje s tisto v Evrazijski carinski uniji. »Gre za ukrajinsko blefiranje, saj v resnici niso storili še nič v smislu približevanja carinskim pravilom Rusije, Belorusije in Kazahstana,« ga je na laž postavil zahodni diplomat, ki ni hotel biti imenovan. »Če se bo Ukrajina vključila v carinsko unijo, bo uničila svoje perspektive za svobodno trgovino z Evropsko unijo. Ali si želite carinsko unijo z gospodarstvom, ki na leto ustvari dva bilijona dolarjev, ali boste šli k največjemu gospodarstvu na svetu, ki ustvari od 15 do 16 bilijonov dolarjev?« si je nekdanji ameriški veleposlanik v Ukrajini Steven Pifer postavil retorično vprašanje. Trgovinska menjava med Ukrajino in Rusijo ter ostalimi nekdanjimi sovjetskimi republikami znaša 60 milijard, z Evropsko unijo pa 45 milijard dolarjev.
Uradni Kijev za zdaj poskuša sedeti na dveh stolih, zato je namesto polnopravnega članstva v carinski uniji predlagal okvir za sodelovanje 3 + 1, ki bi vključeval prosto trgovino z Ukrajino, ne pa polnopravnega članstva, kar je uradna Moskva odločno zavrnila. V primeru polnopravnega članstva bodo potrebne spremembe ustave, čemur so pot odprli z novim zakonom o referendumu, za katerega je treba zbrati tri milijone podpisov. Poleg tega mora sporazum o priključitvi k carinski uniji ratificirati tudi parlament. Druga ovira je Svetovna trgovinska organizacija, saj bi se v primeru morebitnega članstva v carinski uniji dvignile carinske tarife, zaradi česar bi članice STO lahko zahtevale odškodnino za otežen dostop do ukrajinskega trga.
Oviram navkljub ni izključeno, da se bo obubožana Ukrajina podala na pot polnopravnega članstva v Evrazijski carinski uniji, saj krvavo potrebuje zunanja sredstva financiranja. Njena trgovinska bilanca je globoko v rdečih številkah. V tretjem četrtletju se je gospodarstvo skrčilo za 1,3 odstotka, prihodnje leto bo zapadlo 10 milijard dolarjev zunanjih plačil. Posojila Mednarodnega denarnega sklada ni na vidiku, pogajanja o njegovi odmrznitvi pa se bodo predvidoma končala šele januarja, zato je Rusija edina rešilna bilka. Ukrajinski oligarhi pritiskajo z zahtevami po nižji ceni plina, ki jo je Rusija pripravljena zagotoviti samo v zameno za polnopravno članstvo v Evrazijski carinski uniji.