Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je pred začetkom zasedanja osmih gospodarsko najbolj razvitih držav (G8) odgovarjal na vprašanja novinarjev iz držav članic. V svojem prvem poglobljenem intervjuju je Medvedjev spregovoril o odnosih s svojim predhodnikom, viziji prihodnjega razvoja Rusije in nekaterih aktualnih mednarodnih vprašanjih. Novinarji so njegov nastop opisali kot nenavadno gostobeseden, poln bistroumnih odgovorov, ki pa so zlasti pri nekaterih občutljivih vprašanjih postali zelo zmuzljivi.
Od naše dopisnice
Medvedjev je prvič po prevzemu predsedniških dolžnosti razkril svoja stališča do domala vseh aktualnih svetovnih vprašanj. Dokazal je, da se v času njegovega vodenja zunanja politika Rusije ne bo kaj bistveno odmaknila od tiste njegovega predhodnika Putina. Glede Irana se je zavzel za politiko korenčka brez palice. Dosedanja politika Zahoda je namreč po njegovem preveč izzivala vodstvo v Teheranu. Pozdravil je napredek pri ustavitvi severnokorejskega jedrskega programa, zlasti domnevno uničenje jedrskih objektov, glede Kosova pa ponovil že znano rusko stališče, da gre za nevaren precedens in da imajo samo enote OZN pravico skrbeti za mir in varnost v pokrajini.
Glede Kurilskih otokov, glavnega odprtega vprašanja v odnosih z Japonsko, je bil diplomatski, tak pa je ostal tudi pri vprašanju odnosov z Veliko Britanijo. Glede obeh držav je izpostavil predvsem odlično gospodarsko sodelovanje in se zavzel za nadaljevanje pogajanj. Nekoliko ostrejši – čeprav še vedno manj kot njegov predhodnik – je bil do ZDA. Ostro je namreč zavrnil poziv predsedniškega kandidata McCaina po izključitvi Rusije iz G-8: »Povsem jasno je, da je vsak predlog o izključitvi ali izvajanju pritiska na Rusijo skrajno neresen.«
Kajpada se ni mogel izogniti vprašanju o novih obtožbah proti Mihailu Hodorkovskemu, nekdanjemu lastniku in direktorju Jukosa. V svojem odgovoru je posredno dokončno pokopal upe, da ga utegne v kratkem pomilostiti.
Novinarje je seveda zanimalo tudi, kolikokrat na dan se posvetuje s Putinom. »Včasih se vidiva in pogovarjava nekajkrat na dan, včasih pa ne spregovoriva niti besede, » je rekel. Zavzel se je tudi za ohranitev močne predsedniške oblasti v Rusiji. »Rusija mora še desetletja, celo stoletja ostati predsedniška republika, saj lahko le tako ostane enotna«. Kot njegov predhodnik je zvenel tudi, ko se je zavzel za reformo globalnih gospodarskih odnosov. »Prihodnost temelji na velikih gospodarstvih, njihovi stabilni rasti in na več vzporednih valutah,« se je zavzel za povečevanje vloge evra v svetovnih ekonomskih odnosih.
Na koncu je bil izzvan še z vprašanjem, ali se ima za liberalca. »Sam zase vem, da se opiram na izjemno zbirko vrednot, ki sem jih sprejel že v času študija in ki so zame absolutne. Stvar okusa je, ali te vrednote opredeliš kot liberalne. Sam sem se vedno zavzemal za vladavino prava. Menim, da se moramo nujno začeti boriti proti pravni brezbrižnosti in nihilizmu do sprejetih zakonov. Naše gospodarstvo mora temeljiti na vrednotah svobodnega trga in zaščite zasebne lastnine. Oboje mora biti predmet brezpogojne zaščite,« je še enkrat ponovil to, kar govori že vse od svoje izvolitve.