V Moskvi se po uradnih ocenah klati 26 tisoč potepuških psov, po neuradnih pa kar trikrat toliko. Povečini se jim ne godi slabo, saj so jih prebivalci ruske prestolnice vzeli za svoje in lepo skrbijo zanje. Tolpe kosmatih štirinožcev, ki zadovoljni mahajo z repom, je v mestu mogoče videti vse leto. V poletni vročini leno dremajo po parkih in tržnicah, kjer se zanje vedno najde dovolj hrane, pozimi se zatečejo v postaje podzemne železnice in celo na metroje.
Najbolj iznajdljivi brezdomni psi se v pasje mrzli ruski zimi kot slepi potniki tako ves dan prevažajo po mestu. Za t. i. metro pse skrbijo kontrolorke, strojevodje in potniki, ki so štirinožne klateže posvojili, kar dokazuje tudi bronast spomenik kužku z imenom Malčik (Fant). Na postaji podzemne železnice z imenom Mendeljejevska so mu ga postavili na izrecno željo Moskovčanov, ki so se z ogorčenjem odzvali na njegovo tragično smrt. Ruska manekenka Julijana je namreč Malčika brutalno umorila, potem ko se je v pasji bitki spopadel z njenim čistokrvnim staffordshirskim terrierom. Zaradi vsesplošnega zgražanja, ki ga je povzročil ta dogodek, se je celo začasno umaknila iz države.
Da so prebivalci ruske prestolnice pravi pasjeljubci, dokazuje tudi sodni proces proti varnostniku Borisu Surovu, ki so ga zaradi umora potepuškega psa Rižika (Rdečedlaki), zaščitnega znaka postaje Konjikov, obsodili na dve leti in osem mesecev pogojne zaporne kazni. Enega bolj odmevnih procesov zaradi mučenja živali so spremljali množični protesti društev za zaščito živali. Slednja je ta teden šokirala novica o preiskavi proti kitajski restavraciji na jugozahodu Moskve, v kateri so namesto jagnjetine stregli pasje meso, kar so že potrdili vzorci hrane, ki so jih preiskovalci tam odvzeli pod krinko. Na sumljivo dogajanje v restavraciji sta policijo opozorila dva okoliška prebivalca. »Povedala sta, da je pred restavracijo pripeljal tovornjak in zaposleni so z njega raztovarjali vreče, v katerih se je nekaj premikalo.« Na jedilnem listu kitajske restavracije so povečini končali potepuški psi, zaradi krutosti do živali in prodaje nevarne hrane pa odgovornim zdaj grozi petletna zaporna kazen.
Brezdomna psička je bila tudi Lajka, ki je 3. novembra 1957 kot prvo živo bitje poletela v vesolje. Čeprav je s tem postala eden najslavnejših in opevanih štirinožcev na svetu, je bil njen konec vse kaj drugega kot human. Leta 2002 je namreč ruski raziskovalec Dimitrij Malačenkov, sodelavec pri projektu Sputnik 2, razkril, da je Lajka že sedem ur po izstrelitvi drugega ruskega umetnega satelita umrla zaradi šoka in vročine. Ta je zaradi tehničnih težav v kapsuli dosegla 41 stopinj Celzija.
Psička z ljubkovalnim imenom Kodrolaska je bila že v osnovi pilot kamikaze, saj sovjetski raziskovalci takrat vesoljskega plovila še niso znali pripeljati nazaj na Zemljo. V visokotehnološki breztežnostni krsti je nesrečna Lajka tako 162 dni krožila okoli Zemlje in zgorela 14. avgusta 1958, ko je vstopila v zemeljsko orbito.
Pred tem je veljalo, da je Lajka svoj šestdnevni vesoljski polet končala 1600 kilometrov nad Zemljo, ko je po zadnji večerji, v kateri je bil tudi strup, spokojno poginila. Uradna razlaga je ostala nedotaknjena kar 45 let.
Z izstrelitvijo Sputnika 2, ki so jo izvedli le mesec dni po izstrelitvi prvega umetnega satelita Sputnika 1, je Sovjetska zveza v vesoljski tekmi namreč že drugič premagala Združene države Amerike. V vojni za prevlado v vesolju in s tem povezani propagandni kampanji moralna vprašanja niso bila dovoljena, prebivalci Sovjetske zveze pa so se s takšnimi in drugačnimi žrtvami v imenu napredka že povsem sprijaznili. A vest je naposled zapekla tudi nekatere znanstvenike opevanega projekta; Oleg Gazenko, eden od njegovih snovalcev, se je pokesal leta 1998: »Več časa ko preteče, bolj mi je žal. Tega ne bi smeli narediti. Nismo se dovolj naučili, da bi s tem upravičili Lajkino smrt.« Lajka je bil prvi, ne pa tudi edini poskusni zajček ruskega vesoljskega programa. Med letoma 1951 in 1962 je namreč Sovjetska zveza v stratosfero poslala kar 29 psičk. Osem poletov se je končalo tragično, neuspešne poskuse so sovjetske oblasti zamolčale. Na žrtvenem oltarju ruskega vesoljskega programa so se znašle le psičke, saj je bilo zanje laže izdelati skafandre. Med žrtvami so bile poleg Lajke tako še Čajka, Lisička, Pčelka in Muška, same pasje kozmonavtke, ki so utirale pot za prvega kozmonavta Jurija Gagarina leta 1961. Prvi pasji dvojec, ki se je srečno vrnil na Zemljo, sta bili Belka in Strelka; njuno vesoljsko plovilo je imelo že vgrajen sistem za povratek, ki so ga sovjetski znanstveniki izdelali v začetku leta 1960. Po vesoljski avanturi sta do svoje naravne smrti živeli v Zvezdnem mestu v bližini Moskve.
Tri mesece pred Gagarinom je med zvezde poletela še Zvezdočka, sploh prva psička, ki je uspešno preizkusila vse potrebne sisteme za prvi polet človeka v vesolje. Kljub temu ni nikoli dosegla slave svoje predhodnice Lajke, ki je v Zvezdnem mestu, kjer so jo pripravljali na polet, dobila celo spomenik. Potepuška psička je s svojo tragično smrtjo postala nesmrtna; upodobljena je na številnih znamkah, po njej so poimenovali čokolade in cigarete, posvetili so ji tudi več znanstvenofantastičnih romanov in pesmi. Če bi živela zdaj, bi ruski ljubitelji živali njeno kalvarijo zagotovo poskušali preprečiti.