Moskva – »Pripravljeni smo preklicati odločitev o namestitvi raketnega sistema v Kaliningradu, če se bo, seveda, nova ameriška administracija odpovedala svojim načrtom za namestitev raketnega ščita v Evropi,« je izjavil ruski predsednik Dmitrij Medevedjev v intervjuju za francoski Figaro pred današnjim vrhom Evropska unija-Rusija v Nici. Kakor je rekel, ga prve izjave novega ameriškega predsednika Obame navdajajo z optimizmom: »Z Obamo sva se lepo pogovarjala. Upam, da nam bo uspelo vzpostaviti poštene odnose, da bi vendarle rešili probleme, ki jih s prejšnjo administracijo nismo mogli«.
Od naše dopisnice
Washington se je lotil projekta protiraketnega ščita, ne da bi se o njem posvetoval z evropskimi državami in partnerji v Natu, kar je »resen problem«, je poudaril Medvedjev. Prava rešitev je po njegovih besedah nova evro-atlantska varnostna struktura, ki bi obsegala območje od Vancouvra do Vladivostoka in v kateri bi sodelovale Rusija, EU in Združene države. Idejo, ki sega še v čase perestrojke, je Medvedjev obudil med junijskim obiskom v Nemčiji in jo odtlej »prodajal« na vseh večjih mednarodnih srečanjih. Nica v tem pogledu ne bo izjema. »Ena od glavnih tem vrha bo nov pravno zavezujoč sistem evropske varnosti,« je napovedal njegov svetovalec za zunanjo politiko Sergej Prihodko. Ta je novo varnostno arhitekturo označil za »steber«, ki bo vzpostavil »enotna pravila igre« in opravil z »dvojnimi standardi« in posledično z »izolacijo, v kateri so se znašle nekatere države«.
Predlog je odgovor Moskve na širitev Nata na rusko dvorišče, ki je avgusta pripeljala celo do rusko-gruzinske vojne, česar Medvedjev prav nič ne skriva. »Pravo vprašanje je, da Nato svojo vojaško infrastrukturo širi na naše meje, s čimer v Evropi povzroča nove delitve. Naravno je, da to razumemo kot dejanje, ki je usmerjeno proti nam,« je bil pred mesecem dni odkrit na srečanju v Evianu v Franciji.
Zaradi vojne v Gruziji je EU avgusta zamrznila odnose z Rusijo. Otoplitev je nastopila v tem tednu in to kljub nasprotovanju Litve in Poljske ter opozorilom iz Gruzije, ki je Bruselj pozivala, naj se do Rusije ne vede, »kakor da se ni zgodilo nič«. To frazo je potem uporabil tudi visoki predstavnik EU Javier Solana, ki je ob prihodu na ponedeljkovo zasedanje zunanjih ministrov izjavil, »da upa na nadaljevanje pogajanj, da pa stvari zagotovo ne bodo potekale, kakor da se ni zgodilo nič«. A so potem na zasedanju, kakor da se ni zgodilo nič, vendarle prižgali zeleno luč za obnovitev pogajanj.
Rusija glede Gruzije v Nici ne bo popuščala. »Litva in Poljska imata ista stališča kakor Gruzija in vztrajata, da zaradi navzočnosti ruskih enot v Južni Osetiji in Abhaziji kršimo sporazum o prekinitvi ognja, ki sta ga avgusta dosegla Medvedjev in Sarkozy. To ne drži. Vse zahteve iz sporazuma smo uresničili,« je bil odločen ruski veleposlanik pri EU Vladimir Čižov.
Nov sporazum o partnerstvu in sodelovanju med EU in Rusijo naj bi postavil temelje za dolgoročno politično in gospodarsko sodelovanje med Brusljem in njegovo glavno dobaviteljico energentov. »Potrebujemo vzajemne investicije. Evropa je največji porabnik ruske energije, mi pa smo največji porabnik evropske tehnologije in dobrin,« je opozoril Medvedjev. »Naslednji krog pogajanj med EU in Rusijo se utegne začeti že konec meseca. Ne vem natančno, ampak nekje okoli 25. novembra,« je razkril evropski diplomat, ki ne želi biti imenovan. Hkrati je opozoril, da je do sporazuma še dolga pot. Še zlasti, ker vstop v Svetovno trgovinsko organizacijo za Moskvo ni več prioriteta, brez tega pa sklenitev sporazuma ni mogoča. V začetku prihodnjega leta utegne po njegovem mnenju pogajanja dodatno otežiti še nov rusko-evropski trgovinski spor. »Če bo Rusija res uresničila svojo grožnjo in bo že tretjič zapored zvišala carine za izvoz lesa, bo ta postal ekonomsko nezanimiv. To bo med EU in Rusijo povzročilo resne težave, saj bo ukrep ogrozil številna finska in švedska podjetja, katerih proizvodnja je v celoti odvisna od uvoza ruskega lesa.«