Deški obraz – jekleno srce
Oleg Vladimirovič Deripaska je tisti ruski oligarh, ki je pri 35 letih postal najmlajši Rus z milijardo dolarjev pod palcem. Rodil se je v revni družini v bližini Nižnega Novgoroda, rojstnega kraja pisatelja Maksima Gorkega, ki ga je prav to industrijsko mesto navdihovalo pri ustvarjanju podob iz življenja ruskega proletariata. Kasneje se je z ovdovelo materjo preselil na Kavkaz in tam vestno skrbel za krave in gosi. Tudi med študijem fizike na Moskovski državni univerzi je bil reven kot cerkvena miš in s priložnostnimi deli se je komaj prebijal iz dneva v dan. »Nisem imel denarja. Osnovno vprašanje slehernega dne je bilo, kako zaslužiti za hrano in nadaljevati študij,« se je pozneje spominjal v intervjuju za Guardian.
Njegove medijske nastope je mogoče prešteti na prste ene roke, v vseh pa si je prizadeval zmanjšati pomen svojega bogastva in vpliva. Brez izjeme je poudarjal, da je le preprost fant s Kavkaza, ki najbolj uživa na svoji dači.
Tisti, ki so kdaj z njim poslovno sodelovali, vedo povedati, da se za masko ljudskega človeka skriva brezobziren biznismen. »Samo zato mu je uspelo to, kar ni nobenemu drugemu poslovnežu. Celo Vladimir Putin mu je vedno puščal precej manevrskega prostora,« ocenjuje Marshall Goldman, strokovnjak za Rusijo na harvardski univerzi.
Aluminijski baron, milijarder z deškim obrazom negativca iz filmov o James Bondu in skrivnostno diskreten človek, je svoj imperij ustvaril iz nič in ga razprostrl po vsem svetu. Odraščal je v času, ko se je pred očmi prebivalcev Sovjetske zveze rušil mit socializma. Bil je eden tistih, ki je znal med prvimi preskočiti na vlak kapitalizma.
Po koncu študija je najprej delal kot livar, že kmalu pa je v precej skrivnostnih okoliščinah postal 20-odstotni lastnik livarne, v kateri je bil prej navaden delavec. S tem se je začel njegov vzpon prav v vrh ene najbolj brezkompromisnih industrijskih panog ruskega gospodarstva. T. i. aluminijske vojne, ki so v začetku devetdesetih let minulega stoletja potekale za nadzor nad drugo največjo panogo sodobne Rusije, so za sabo pustile na desetine trupel; mafijcev, direktorjev, trgovcev in bančnikov.
Deripaska se je najhujšemu vedno izognil. Tudi protioklepnemu izstrelku, s katerim so ga neznanci neke noči presenetili na samotni cesti. Vse od takrat se na veliko šušlja, da je povezan z izginotji marsikaterega nasprotnika, česar pa mu nikoli niso dokazali. Še največ prahu je dvignila smrt ustanovitelja največjega moskovskega mafijskega klana Andreja Malevskega, ki je bil tudi solastnik Deripaskovega podjetja in je leta 2001 umrl med sumljivim skokom s padalom. Kot je pozneje povedal Deripaska, je Malevski 10-odstotni delež njegovega podjetja pridobil z izsiljevanjem.
Zaradi domnevne povezanosti z organiziranim kriminalom Deripaska še danes ne more potovati v ZDA, saj mu oblasti nočejo izdati vizuma. V Evropi takšnih težav nima in v Londonu si je kupil 20 milijonov evrov vredno hišo, kamor je pred leti z zasebnim letalom vsak teden odletel na tečaj angleščine.
A njegova največja spretnost ni poslovna žilica in gibanje v podzemlju, temveč prebijanje v zaprte kroge, ki mu pri širjenju njegovega imperija tako ali drugače koristijo.
Lani jeseni je v Evropi izbruhnil prvovrsten škandal, povezan s prenočevanjem nekdanjega evropskega komisarja za trgovino Petra Mendelsona na jahti z imenom Queen K, ki je v lasti Deripaske.
Zaradi gostiteljeve omadeževane preteklosti je bil lord Mendelson v veliki zagati, ko je hitel pojasnjevati, da tistega dne na Krfu ni bilo mogoče najti prenočišča in da mu je streho nad glavo čisto po naključju ponudil prav razvpiti ruski oligarh. Kasneje so mediji razkrili, da je bil nekdanji komisar, zdaj pa britanski minister za gospodarstvo, le nekaj časa prej zelo dejaven pri odločitvi o znižanju evropskih uvoznih dajatev na aluminij, s čimer je Deripaska prihranil okoli 60 milijonov evrov.
Še prej je prek poroke vstopil v ožje sorodstvo nekdanjega predsednika Borisa Jelcina, kar mu je po mnenju poznavalcev pomagalo prebroditi leta svete vojne proti tajkunom, ki jo je sprožil nekdanji predsednik Vladimir Putin. Boris Berezovski in Vladimir Gusinski sta pobegnila v tujino, Mihail Hodorkovski je za zapahi, Oleg Deripaska pa je v začetku leta od vlade dobil kar 3,5 milijarde evrov pomoči, s čimer se je za las izognil zasegu četrtinskega deleža njegovega podjetja Norilsk Nickel, ki je največji svetovni proizvajalec niklja. Z zasegom so mu zaradi neplačanih posojil grozile zahodne banke. »Je trd pogajalec, in to z veliko začetnico, zna pa ljudem dati občutek, da so sklenili pošten posel,« je ocenil britanski bankir, ki mu je leta 2006 odobril dve milijardi dolarjev posojila, kar je bil takrat največji kredit zasebnemu ruskemu podjetju zunaj plinske in naftne industrije.
Njegov imperij, zaokrožen v krovni družbi Basic Elements, obsega še UC Rusal, največjega proizvajalca aluminija na svetu, tovarno avtomobilov Gaz, proizvajalca letal Aviacor, banko Sojuz, ki sodi med deset največjih v državi, zavarovalnico Ingosstrah in številna druga podjetja.
Leta 2007 je kupil tudi 20-odstotni delež avstrijsko-kanadskega izdelovalca avtomobilskih delov Magna in 30-odstotni delež avstrijske gradbene družbe Strabag, vendar je v krizi oboje izgubil.
Njegovo ime se je na naslovnicah vnovič pojavilo med nedavnim prevzemom nemškega proizvajalca avtomobilov Opel, v katerem imata po novem 55-odstotni delež prav Magna in ruska banka Seberbank, Gaz pa v poslu nastopa kot industrijski partner.
Drugače od trenutno drugega najbogatejšega Rusa Romana Abramoviča, ki se je s svojim premoženjem povečini umaknil iz ruskega gospodarstva, se je Deripaska prek posojil širil, zato je s pojavom gospodarske krize postal največji »luzer« med ruskimi oligarhi.
Revija Forbes je njegovo premoženje pred krizo ocenila na 28,6 milijarde dolarjev, letos pa je znašalo le še 3,5 milijarde dolarjev. Na lestvici najbogatejših Rusov je s prvega zdrsnil na deseto mesto, k čemur je usodno prispeval nakup rudarskega giganta Norilsk Nickel. Kupil ga je od Mihaila Prohorova, ki je tudi po zaslugi omenjene prodaje trenutno na vrhu seznama najbogatejših Rusov. Njegovo premoženje ocenjujejo na 14,1 milijarde dolarjev. •