Moskva – V Biškeku, glavnem mestu Kirgizije, je potekalo prvo vrhunsko zasedanje Skupnosti neodvisnih držav po avgustovski vojni v Gruziji. Ta je zaradi spopada izstopila iz regionalne organizacije, v kateri so do takrat sodelovale vse nekdanje sovjetske republike razen baltske trojke, in je zrasla na pepelu Sovjetske zveze. Organizacija, v kateri ima glavno besedo najmočnejša Rusija, je zaradi političnih in energetskih sporov sicer že pred tem pokala po vseh šivih. Poleg izstopa Gruzije je zasedanje zaznamovala tudi odsotnost ukrajinskega in azerbajdžanskega predsednika.
Od naše dopisnice
Rusija se je na vse pretege trudila dokazati, da ni izguba prve članice v 17-letni zgodovini organizacije, niti najmanj boleča. »To je predvsem izguba za prebivalce Gruzije in ti se tega zavedajo,« je denimo komentiral ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Skupaj z zunanjimi ministri drugih članic je tudi odobril prošnjo za gruzinski izstop, ki so jo v Tbilisiju spisali po nedavnih spopadih. »Sodelovanje Gruzije je bilo v zadnjih letih bolj kakor utrditvi namenjeno spodkopavanju Skupnosti neodvisnih držav,« je izjavil v slogu zgodbe o lisici in kislem grozdju.
Četudi označeno za nebodigatreba, se bo gruzinsko članstvo v organizaciji uradno izteklo šele leto dni po vložitvi prošnje za izstop, kar pomeni šele avgusta 2009. Poleg tega se Gruziji nikakor niso dokončno odrekli, čeprav so gruzinski predstavniki včeraj, kot v brk nekdanjim partnerjem, namesto v Biškek raje odpotovali na zasedanje obrambnih ministrov Nata in Gruzije, ki je potekalo v Budimpešti. »Vrat še nismo dokončno zaprli. Če se bo gruzinsko vodstvo pozneje odločilo za ponoven vstop, jim ga bomo verjetno odobrili,« je izjavil predsednik izvršnega odbora SND Sergej Lebedev.
Bolj kakor vrnitev Gruzije v ruski objem se zdi verjetno, da bo Skupnost neodvisnih držav v prihodnosti zapustila tudi Ukrajina. Njen predsednik Viktor Juščenko je namreč udeležbo na vrhunskem zasedanju že drugič odpovedal. Kot razlog je navedel politično krizo v domovini, čemur pa verjamejo le redki. Že lani je namreč svoj izostanek opravičil s povolilnimi obveznostmi v domovini, nato pa se je v Parizu meni nič tebi nič srečal s francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem in nekdanjim ameriškim predsednikom Billom Clintonom.
Poleg Juščenka je zasedanje bojkotiral tudi azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev, o katerem namigujejo, da se je tako odločil, ker je med avgustovskim ruskim posredovanjem na Kavkazu močno trpel izvoz azerbajdžanskega črnega zlata. Poleg tega bi utegnilo biti rusko priznanje gruzinskih separatističnih pokrajin Južne Osetije in Abhazije nevaren precedens za Gorski Karabah, enklavo v Azerbajdžanu, kjer živijo pretežno Armenci.
Kljub okrnjenemu zasedanju, na katerem so poleg predsednika Rusije in države gostiteljice Kirgizije sodelovali le še predsedniki Armenije, Belorusije, Kazahstana, Moldavije, Tadžikistana, Turkmenije in Uzbekistana, uradni Moskvi ni uspelo iztržiti priznanja Južne Osetije in Abhazije niti od ene udeleženke.