Moskva – Ukrajinski premier Mikola Azarov je pripotoval na prvi uradni obisk v Moskvi, kjer se je najprej srečal z vodstvom plinskega monopolista Gazproma, nato pa še z ruskim premierjem Vladimirjem Putinom. Njegov glavni cilj je bil doseči, da bi Rusija v zameno za lastništvo v ukrajinskem sistemu plinovodov Ukrajini za tretjino znižala ceno za ruski plin, kar pa se je izkazalo za račun brez krčmarja. Rusija po poročanju Kommersanta v zameno za nižjo ceno pričakuje precej več, denimo sodelovanje pri gradnji objekta za izdelavo jedrskega goriva v Ukrajini, vrnitev zasežene ruske lastnine ter izboljšanje dostopa ruskih podjetij na ukrajinsko tržišče. »Nič ne bomo zahtevali. Šlo bo za normalne pogovore,« je navedbe vodilnega ruskega medija zavrnil Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov.
Od naše dopisnice
Novi ukrajinski predsednik Viktor Janukovič je že v predvolilni kampanji napovedal, da bo prednostna naloga njegovega predsedovanja sprememba 10-letnega plinskega sporazuma z Rusijo, ki ga je lani z ruskim premierom Vladimirjem Putinom sklenila nekdanja premierka Julija Timošenko. V skladu z njim je Rusija za leto 2009 ceno plina znižala za 20 odstotkov, v letošnjem letu pa uveljavila tržno ceno, ki se spreminja v skladu z cenami nafte na svetovnem tržišču. V prvem četrtletju letošnjega leta bo Ukrajina za tisoč kubičnim metrov plina plačevala 305 dolarjev, v drugem četrtletju pa naj bi cena narasla že na 320 dolarjev, kar bo celo več, kot za plin plačuje večina evropskih držav – 310 dolarjev za tisoč kubičnih metrov. »Neupravičeno visoke cene plina povzročajo velike težave našemu gospodarstvu,« je Azarov poudaril pred odhodom v Rusijo.
Ukrajina v zameno za nižje cene plina Rusiji ponuja lastništvo v ukrajinskem sistemu plinovodov, ki je drugi največji v Evropi in po katerem do evropskih porabnikov transportirajo kar 80 odstotkov ruskega plina. V konzorciju naj bi poleg Ukrajine in Rusije sodelovala tudi Evropska unija, zato so srečanje pozorno spremljali tudi v Bruslju. Še bolj zato, ker Evropa kar četrtino svojih potreb pokrije s plinom iz Rusije, za kar je med plinskimi vojnami plačala visoko ceno. Ideja o ustanovitvi plinskega konzorcija, ki bi upravljal in posodobil stari sovjetski plinovodni sistem, sega v leto 2000, zamrla pa je, ko se je čez štiri leta na oblast povzpel nekdanji predsednik Viktor Juščenko, za katerega je to pomenilo grožnjo ukrajinski suverenosti.
Čeprav se Rusija že dolgo ozira po ukrajinskem sistemu plinovodov, nad ukrajinsko ponudbo menda ni najbolj navdušena. »S plinskim sporazumom, ki je bil podpisan 19. januarja 2009, smo povsem zadovoljni. Najprej se moramo prepričati, kaj bomo dejansko dobili v zameno,« so sporočili z ruske vlade. »Če bi privolili v znižanje cene, bi izgubili tri milijarde dolarjev prihodkov, ki bi jih morali ustvariti nekje drugje,« so dodali pri Gazpromu.
Rusija naj bi po poročanju Kommersanta na Ukrajino pritisnila z zahtevo po rešitvi spora, v katerega je vpleteno šesto največje rusko naftno podjetje Tatneft in je povezan z nadzorom nad večinskim deležem ukrajinskega podjetja Ukrtatnafta, ki je tudi lastnik rafinerije Kremenčuk. V Moskvi se zanimajo tudi za objekt za izdelavo jedrskega goriva in ga je nekdanji predsednik Juščenko že obljubil Združenim državam Amerike. Po vsem sodeč se bo le težko uresničila želja Janukoviča, ki bi sporazum o novi ceni plina rad dosegel do maja, ko bo na uradni obisk v Ukrajino pripotoval ruski predsednik Dmitrij Medvedjev.
Nad načrti ukrajinske vlade je ogorčena opozicija in nekdanja premierka Timošenkova je ostro nastopila proti ustanovitvi skupnega plinskega konzorcija. »Predati upravljanje nad ukrajinskim sistemom plinovodov je isto, kot če bi nekomu predali vodenje Ukrajine,« je izrazila prepričanje, da bi sistem plinovodov moral ostati v državnih rokah. Ustanovitev plinskega konzorcija podpira tudi manj kot polovica Ukrajincev, je pokazala nedavna raziskava, ki so jo v Ukrajini opravili med 9. in 15. marcem. Precej več, kar 70 odstotkov državljanov, podpira sprejetje novega, za Ukrajino precej ugodnejšega plinskega dogovora.