Moskva – V ruski zunanji politiki se obetajo veliki premiki, je ugotovila večina komentatorjev, ki so vzeli pod drobnogled nedavno objavljena strateška dokumenta; poročilo o zunanjepolitičnih prioritetah, s katerim je ruski zunanji minister Sergej Lavrov 13. maja nastopil v zgornjem domu ruskega parlamenta (svetu federacije), in zaupni osnutek programa ruskega zunanjega ministrstva, ki so ga prvi objavili pri ruskem Newsweeku. Če bodo smernice dejansko udejanjili v praksi, bo rusko doktrino konfrontacije zamenjal »diplomatski detant«, katerega glavni namen je izboljšanje odnosov z Zahodom, zlasti z Evropo in Združenimi državami Amerike, je poglavitna ugotovitev omenjenih analiz.
Od naše dopisnice
Zunanjepolitično strategijo z delovnim naslovom Program za učinkovito izvajanje zunanjepolitičnih faktorjev na sistematični osnovi in s ciljem dolgoročnega razvoja Ruske federacije so v ruskem zunanjem ministrstvu pripravili februarja in je že dobila načelno podporo ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva.
V preambuli, pod katero se je podpisal kar Lavrov, so krivdo za globalno finančno krizo pripisali »zahodnocentrističnemu sistemu globalnega upravljanja pod ameriško prevlado, ki je doživel udarec tako v svetovni politiki kot v gospodarstvu«. Kot alternativo ponujajo krepitev odnosov medsebojne odvisnost vodilnih svetovnih sil na podlagi prepletenosti gospodarstev in kultur, pri čemer se Rusija zavzema zlasti za sodelovanje z Evropo in Združenimi državami Amerike.
»Do preobrata na področju zunanje politike v smeri sodelovanja in lastnih interesov je prišlo zaradi kapitala, ki ga Rusija potrebuje za posodobitev gospodarstva. Od konca leta 2008 je v Rusijo prišlo precej manj zahodnega kapitala, ki je doslej številnim ruskim podjetjem omogočal hitro rast. Kriza je pokazala, da Rusija nima dovolj denarja za tehnološki razvoj in modernizacijo, zato se mora nekomu prilizniti, kakor se je izrazil ruski diplomat. Prilizniti se Evropski uniji pomeni prepričati jo, da bo investirala v rusko modernizacijo,« so glavni vzrok za preobrat navedli pri ruskem Newsweeku.
Zbližanje s 60 državami
Rusija se namerava v prihodnosti zbližati s kar 60 državami. Na območju postsovjetskega prostranstva bodo posebno pozornost namenili Azerbajdžanu, kjer nameravajo uveljaviti ruske banke in podpreti satelitski program Bakus ter skleniti dvostranske sporazume o zaščiti kapitalskih investicij. V sosednji Armeniji mikajo Rusijo izkušnje glede skupnih projektov z Natom in Evropsko unijo, v Belorusiji pa se ozira za večinskimi deleži v energetskih podjetjih. Pozabili niso niti na baltske države, ki so zanimive zaradi transportne infrastrukture, razmišljajo pa tudi o nakupu podjetij s področja energetike, informacijskih tehnologij, logistike in transporta.
Od držav Evropske unije namenjajo veliko pozornost Franciji, s katero si želijo izmenjati lastniške deleže v podjetjih, na račun energetskega sodelovanja med ruskim plinskim monopolistom Gazprom in Electricité de France pa si obetajo tudi posle, povezane z jedrskimi elektrarnami v drugih državah, denimo v Bolgariji. Podobno vizijo imajo tudi glede Nemčije, kjer omenjajo plinski projekt Severni tok, preoblikovanje airbusa A320 v tovorno letalo, proizvodnjo airbusa A350 ter tesnejše sodelovanje med ruskimi železnicami ter podjetjema Deutsche Bahn in Siemens pri razvoju hitrega vlaka. Italijanska izkušnja jim bo rabila kot model za pripravo zimskih olimpijskih iger v Sočiju leta 2014, italijanska podjetja pa bodo povabili tudi k sodelovanju pri posodobitvi železnic, letališč in pristanišč. Velika Britanija v dokumentu ni omenjena, čeprav je ena največjih ruskih zunanjetrgovinskih partneric, Združene države Amerike, s katerimi imajo trenutno precej skromno trgovinsko menjavo, pa bodo glavni vir za prenos tehnologij.
Glavni izziv pri uresničevanju ambicioznih načrtov bi lahko postale težave pri koordinaciji dela med gospodarstvom, zunanjim ministrstvom in vlado pod vodstvom Vladimirja Putina, ki sam vodi »malo zunanje ministrstvo«. V Ježednevnem Žurnalu opozarjajo, da bi prav to lahko postalo največja ovira pri uresničevanju nove zunanjepolitične doktrine, ki po mnenju Stephena Blanka, profesorja na U.S. Army War College, sploh ni tako revolucionarna, kakor se zdi na prvi pogled. »Pravzaprav gre za staro rusko in sovjetsko zunanjepolitično tradicijo, v kateri ponujajo detant, ki bo temeljil na skupnih gospodarskih interesih. V resnici poskušajo priti do tujih tehnologij, v zameno pa ponujajo zgolj lažne ali zgolj kozmetične koncesije. Od Zahoda poskušajo dobiti, kar sami niso sposobni ustvariti, s čimer odlagajo nujno potrebne reforme,« je zapisal na spletni strani Russia Profile, kjer so povabili k razpravi različne strokovnjake.