Moskva – Kakih 300 potapljačev na prizorišču nedeljske tragedije na reki Volgi nadaljuje iskanje žrtev najhujše ladijske nesreče po požaru na križarki Admiral Nahimov v Črnem morju, v kateri je umrlo 400 ljudi. »Doslej so iz vode potegnili 100 trupel, 29 ljudi pa še pogrešajo,« je direktorica Zveze ruskih turističnih agencij Maja Lomidze začela tiskovno konferenco z naslovom Kako preprečiti podobne tragedije?, ki je včeraj dopoldne potekala v ruski tiskovni agenciji Ria Novosti. »Treba je dvigniti ceno človeškega življenja in kulturo varnostnih standardov,« je osnovna nauka nesrečne zgodbe povzel Jevgenij Pisarevski, namestnik direktorja zvezne turistične agencije Rosturizm.
Od naše dopisnice
V železni krsti, kakor je nesrečno Bolgarijo poimenovala ena od preživelih potnic, so ostali ujeti predvsem otroci. Na krovu jih je bilo 36, v času potopa ladje pa so se skupaj zabavali v igralnici, v katero se potapljačem še ni uspelo prebiti. Do njih bodo verjetno prišli šele, ko bodo ladjo dvignili na površje. Po besedah Aleksandra Davidenka iz zvezne agencije za pomorski in rečni promet naj bi to storili do konca tedna, minister za izredne razmere Sergej Šojgu pa je povedal, da bo za to poskrbel isti raziskovalni inštitut, ki je leta 2000 potegnil na površje jedrsko podmornico Kursk.
Na seznamu potnikov je bil pri vseh otrocih napisal isti rojstni datum – 30. december 1999, kar jim je omogočilo, da so se lahko vkrcali brez identifikacijskih dokumentov, je uslužbenec ministrstva za izredne razmere Marat Rahmatulin omenil eno od manjših kršitev. Dodal je, da je bilo na ladji 35 članov posadke, 148 turistov in 25 neregistriranih potnikov, kar pomeni, da je bila preobtežena. Na generalnem državnem tožilstvu navajajo še, da ni imela plovnega dovoljenja, da je plula s pokvarjenim levim motorjem, usodne pa da so bile odprte ladijske line, zaradi česar so ladjo med neurjem zalili visoki valovi. »Levi motor se je pokvaril pred postankom v mestu Bolgar. Nekateri člani posadke in potniki so bili proti nadaljnji plovbi, vendar jih je kapitan kratko malo preslišal,« je razkril ladijski radijski operater. Roman Kalmikov, direktor ladijskega podjetja Farvater s sedežem v Tatarstanu je v intervjuju za Komsomolsko pravdo potrdil, da je bila ladja dejansko v izredno slabem stanju, zaradi česar so preklicali že dogovorjeno pogodbo o nakupu. Popravilo bi jih stalo kar 247.000 dolarjev.
Zapletene lastniške in turistične sheme
Izkazalo se je, da turistično podjetje Agrorečtur, ki je potovanje organiziralo, ni imelo dovoljenja za prevoz potnikov, prav tako pa ga ni v registru ruskih turističnih podjetij, zato so omenjeno potovanje prodali s posredovanjem turističnega podjetja Intur Volga. Preiskovalci so že aretirali direktorico Agrorečtura Svetlano Injakino, ki jo obtožujejo omogočanja nevarne storitve, za kar je zagrožena kazen do deset let zapora. V priporu je tudi Jakov Ivašov, ki pri Ruskem rečnem registru izdaja dovoljenja za plovbo, kakršno je le tri tedne pred tragedijo izdal tudi Bolgariji, zato je obtožen enakega dejanja kot Injakina. Rečne ladje morajo na pregled pred vsako plovbo, vsaki dve leti pa jih čaka še celovita inšpekcija Ruskega rečnega registra, kjer lahko inšpektorji izdajo dovoljenja tudi ladjam z nepopolnimi varnostnimi standardi, če lahko dokažejo, da je plovba kljub temu varna. Zaradi močno razširjene korupcije je dovoljenje brez večjih težav mogoče tudi kupiti.
Preiskavo so opravili tudi v prostorih Kamskega rečnega ladijskega podjetja, v katerega lasti je nesrečna Bolgarija. Njegov večinski lastnik je podjetje Antonov Canada Corp s sedežem v Kanadi, ki ga je ustanovil ruski poslovnež Mihail Antonov. »Za nesrečo smo odgovorni samo moralno, ne pa tudi pravno formalno,« se je odgovornosti poskušal otresti generalni direktor podjetja Valerij Kirčanov. Tudi kar zadeva lastništvo ladje, je shema tako zapletena, da se zdi, kot da bi se z njeno pomočjo že vnaprej poskušali otresti vsake odgovornosti. Poleg Kamskega rečnega ladijskega podjetja je namreč v igri še podjetje Briz, ki je ladjo pred letom dni vzelo v najem. Takrat se je imenovala še Ukrajina, v Bolgarijo pa naj bi jo preimenovali, ker ni bila v celoti odplačana, zato so tako poskušali preprečiti njeno zaplembo.
Minimalna starost ladij je 25 let
Preiskavo so začeli tudi v povezavi z navedbami, da so v času nesreče mimo plule kar tri ladje, ki utapljajočim niso priskočile na pomoč: tanker Volganeft, barka in potniška ladja Meteor, katere potniki so po besedah članice posadke Svetlane Aleksejeve nesrečnike brez pomislekov snemali na mobilne telefone. V bran jih je vzel Roman Lizalin, kapitan ladje Arabella, na katero so iz vode potegnili 79 preživelih, ki vztraja, da je posadke omenjenih ladij osebno prosil, naj plujejo dalje, s čimer je poskušal zmanjšati zmedo in olajšati reševalno akcijo.
Nesreča je razkrila, da je ruska ladijska industrija v popolnem kaosu. »Od 120 rečnih križark, ki trenutno plovejo po evropskem delu Rusije, jih je 50 starih med 25 do 30 let, 70 pa jih je starejših od 40 let,« je Lomidzejeva predstavila podatke. »V uporabi ni niti eno novo plovilo,« ji je pritrdil Jurij Gorbačov, inženir ladijskega podjetja s sedežem v Sankt Peterburgu. »Rečna flota je v celoti v zasebnih rokah in država je to področje povsem prezrla,« je bil kritičen Vladimir Klimenko, član odbora dume za promet.
Ladijski strokovnjaki so skeptični tudi glede ukaza ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva o podrobnem nadzoru vseh prometnih sredstev. »Verjetno bodo uvedli prepoved plovbe za stare ladje, ne pa celovite reforme ladijske industrije. Birokratom je laže sprejemati prepovedi, kakor določiti jasna pravila igre,« ugotavlja Andrej Novgorodski, vodja Nacionalne zveze ladijskih lastnikov. »Ladje so v lasti enih, pristanišča v rokah drugih, cene križarjenj pa rastejo v nebo,« je bil skeptičen tudi Mihail Kobranov, urednik revije Rečnoj transport. Svetlana Gončarova iz turističnega podjetja Mosturflot je potožila, da ljudje zaradi nesreče množično odpovedujejo križarjenja.
Komentar na 5. strani.