Moskva – Moldavski parlament v ponedeljek znova ni izvolil predsedniškega kandidata Zavezništva za evropsko integracijo Mariana Lupuja, saj so poslanci komunistične partije spet bojkotirali glasovanje. Tako je padel v vodo še zadnji poskus, da bi štirimilijonska država, stisnjena med Romunijo in Ukrajino, vendarle dobila predsednika. Najrevnejša evropska država, ki je bila pred priključitvijo k Sovjetski zvezi del Romunije in ima kar dve tretjini prebivalcev romunske narodnosti, je politično ohromljena že od aprilskih parlamentarnih volitev, na katerih je zmagala komunistična partija, kar je spodbudilo nasilne demonstracije.
Od naše dopisnice
»Bolje mrtev kakor komunist!« so vzklikali udeleženci aprilskih demonstracij, ki pa večjih sprememb niso prinesle. Za komuniste je bilo usodno, da jim je v parlamentu zmanjkal en glas za izvolitev njihove predsedniške kandidatke Zinaide Greceanu, zato so julija v Moldaviji potekale še predčasne parlamentarne volitve. Te so vendarle prinesle konec njihove osemletne vladavine.
Na volitvah so zmagale štiri bolj ali manj proevropske opozicijske stranke, ki so sestavile Zavezništvo za evropsko integracijo, to pa je v parlamentu zasedlo 53 sedežev. Komunistična stranka, ki je na volitvah dobila največjo podporo in z njo 48 poslanskih sedežev, je postala vodilna opozicijska sila v državi. Analitiki so že takrat opozarjali, da je rezultat za Moldavijo zelo neugoden. Po moldavski ustavi je namreč za izvolitev predsednika potrebnih 61 glasov v 101-članskem parlamentu, predsednik pa v skladu z ustavo imenuje tudi mandatarja, zato je bilo že takrat kristalno jasno, da se politična kriza ne more razplesti brez sodelovanja komunistov.
Moldavija je tako že skoraj pol leta brez mandatarja in predsednika in edinemu predsedniškemu kandidatu Lupuju, nekdanjemu komunistu, ki je po sporu z dolgoletnim predsednikom in vodjem komunistične partije Vladimirjem Voroninom ustanovil demokratsko stranko, je na prvem glasovanju 10. novembra zmanjkalo osem glasov. Včeraj smo bili priča enakemu scenariju, glasovanje pa je tudi tokrat bojkotirala komunistična stranka.
Ne pomaga niti blagoslov Moskve
Takšen razplet je bilo mogoče napovedati že v petek, ko se je Lupu srečal z Voroninom, ki pa zanj ne najde lepe besede: »V naši stranki se zavzemamo za predčasne parlamentarne volitve. Žal nam ne preostane nič drugega.« Prepričalo ga ni niti to, da je Lupu že dobil tudi blagoslov Moskve, ki obubožano državo oskrbuje s poceni plinom in posojili; za to je zaslužno predvsem Lupujevo nasprotovanje vstopu v Nato. Na drugi strani si je vladajoča koalicija za glavni cilj izbrala približevanje Evropski uniji, napovedala pa je tudi odločen boj proti korupciji, politizaciji sodnega in policijskega aparata ter za demokratizacijo.
Predčasne volitve mora razpisati predsednik parlamenta Mihail Gimpu, ki je tudi vršilec dolžnosti predsednika in se za zdaj bolj kot k volitvam nagiba k ustavnim spremembam. Prejšnji teden je v ta namen že ustanovil posebno komisijo; ena od možnih sprememb, o katerih naj bi državljani odločali na referendumu, so neposredne predsedniške volitve. »V zadnjem letu ni Moldavije nihče jemal resno, saj so bili vsi obsedeni z medsebojnimi političnimi obračuni. Če se bodo takšne razmere nadaljevale, bo to imelo zelo slabe posledice za državo, ki je že zdaj najbolj revna v Evropi,« je k čim prejšnjemu izhodu iz krize pozval Nicu Popescu iz miselnega trusta Evropski svet za zunanje odnose.