Moskva – »Rusija in Nato sta na dobri poti, da utrdita svoje odnose,« je generalni sektretar severnoatlantskega zavezništva Anders Fogh Rasmussen poudaril na sredinem zasedanju sveta Nato-Rusija, ki je pred osmimi leti nastal kot osrednji forum za reševanje odprtih vprašanj med Vzhodom in Zahodom. Pereča tema je bila tudi morebitna prodaja naprednih ruskih protiraketnih sistemov S-300 Iranu, kar je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev pomenljivo prepovedal prav na dan, ko je v New Yorku potekalo zasedanje 28-članskega varnostnega zavezništva. Njegova poteza dokazuje, da je po ameriški zavori glede širitve Nata na rusko dvorišče, vsaj del ruske politike pripravljen podpreti ne le zavezniška prizadevanja v Afganistanu, pač pa tudi v Iranu.
Od naše dopisnice
Ko so Združene države Amerike za združitev obeh Nemčij potrebovale soglasje prvega in tudi zadnjega sovjetskega predsednika Mihaila Gorbačova, mu je nekdanji ameriški predsednik George Bush starejši brez omahovanja obljubil, da se Nato ne bo širil na vzhod. Ko je dosegel svoje, so v Beli hiši na obljubo preprosto pozabili. Vse od takrat se v Rusiji ne morejo otresti nezaupanja, čeprav je od prihoda Medvedjeva videti drugače. »Gre za dobrodošlo spremembo glede na hladnovojno retoriko preteklih let, vendar dejansko ne gre za velik premik v odnosu Zahoda do Rusije. Zasipajo nas z bleščečimi podobami nasmejanih predsednikov, ki skupaj jesta hamburgerje in se trepljata po ramenih, odnosi pa so ostali zelo površni,« je glede novega zagona v ameriško-ruskih odnosih skeptičen nekdanji Gorbačovov svetovalec Aleksej Puškov.
Preseganju starih vzorcev je namenjeno tudi poročilo z naslovom Perspektive ruskih odnosov z Natom, ki so ga na pobudo Medvedjeva spisali na moskovskem inštitutu za sodobni razvoj (INSOR) in predstavili na na nedavnem političnem forumu v Jaroslavlu, ki je nekakšen ruski ekvivalent švicarskega Davosa in gospodarskega foruma v Sankt Peterburgu. V njem so ponudili tri možne scenarije pozitivega razvoja odnosov med Rusijo in Natom. Začenjajo z utopično idejo o ruskem članstvu v Natu, predlagajo podpis varnostnega sporazuma med Rusijo in Natom, končajo pa s predlogom o ustanovitvi skupnega koordinacijskega komiteja, ki bo skupne akcije usklajeval znotraj že obstoječih mednarodnih ustanov kot so sam Nato, postsovjetska Organizacija dogovora o kolektivni varnosti, Združeni narodi, Evropska unija ter Šanghajska organizacija za sodelovanje.
Avtorji za začetek predlagajo povečanje števila delovnih skupin znotraj že obstoječega sveta Nato-Rusija, ki bi se posvetile predvsem skupnim projektom v Afganistanu, kot so denimo operacije na afganistansko-tadžiški meji, ter urjenje za mirovne operacije v primeru dogodkov, kakršnim smo bili priča v Kirgiziji in jih mednarodna skupnost ni bila sposobna ustaviti, čeprav imata tako Rusija kot Združene države Amerike tam vojaški oporišči. Še bolj zaželen skupni projekt je protiraketni ščit, ki bi Severno poloblo ščitil pred morebitnimi iranskimi ali severnokorejskimi raketami.
Omenjeno poročilo so pod drobnogled vzeli v spletni razpravi z naslovom Še en poskus Rusijo spraviti v Nato?, ki so jo organizirali pri časopisu Russia Profile. Sodelujoči so ga brez izjeme raztrgali. Prevladalo je mnenje, da gre za nerealistične scenarije, s katerimi želi Medvedjev poudariti, da je drugačen od svojega precej tršega predhodnika Putina.
»Namesto brezplodnih debat o članstvu, povezavah in koordinacijskih komitejih z novo armado birokratov, bi morali začeti sodelovati na praktičnih, konkretnih in vzajemno koristnih tehničnih projektih. Besede je treba podkrepiti z dejanji. Sta Rusija in Nato pripravljena na to?« je vse skupaj za prazne besede označil Srđa Trifković, nekdanji zunanjepolitični urednik Cronicles Magazina. Med možnimi skupnimi projekti omenja sodelovanje pri razvoju drugih sodobnih defenzivnih orožij, reševalnih akcijah ob naravnih nesrečah in zaščiti jedrskih objektov pred teroristi.
Medvedjev še naprej promovira tudi idejo o novi evropski varnostni arhitekturi, ki bi obsegala območje od Vancouvra do Vladivostoka, ki pa na mednarodnih srečanjih ni deležna naklonjenosti. Ne glede na to, da so jo v Jaroslavlu celo nadgradili, za kar je poskrbela skupina Valdai, še en »debatni krožek« ustanovljen na pobudo ruskega Sveta za zunanjo in obrambno politiko, tiskovne agencije Ria Novosti ter časopisov Moscow Times, Rusija v globalnih zadevah in Russia Profile. V pobudi z naslovom Evropska aliansa so zapisali, da je Rusija odprta za tesnejše sodelovanje, ker je administracija Baracka Obame ustavila širitev Nata na vzhod, strahu pred sosednjo Kitajsko in gospodarske krize, ki jo je opomnila na bolečo odvisnost od izvoza energentov.
Polona Frelih