Moskva – Ko se je ameriška državna sekretarka Hillary Clinton še potegovala za položaj ameriške predsednice, jo je doletelo tudi vprašanje o tem, kdo bo prihodnji ruski predsednik. »Medvedjev – ali kako se že piše,« je odvrnila po dolgem obotavljanju. »Lahko vam zagotovim, da gre za človeka, ki ga je na ta položaj imenoval Putin. Ta ga bo lahko nadziral in od njega bo odvisen,« je ameriška železna lady dokazovala, da je seznanjena z rusko politično sceno. Včeraj se je v Moskvi srečala s človekom, ki mu je še pred kratim pripisovala tako malo pristojnosti, zdaj pa si že lahko pripiše številne zasluge na področju rusko-ameriškega zbliževanja. S premierom Vladimirjem Putinom se ni srečala, saj je bil ta na uradnem obisku na Kitajskem.
Od naše dopisnice
Med obiskom so Združene države Amerike in Rusija podpisale sporazum o delovanju ameriško-ruske predsedniške komisije, ki bo skrbela za razvoj dvostranskih odnosov. Ustanovili so 16 delovnih skupin, od katerih se jih je devet že zbralo na uvodnih srečanjih. »Temelj za delo komisij je akcijski načrt, ki sta ga sprejela oba predsednika, danes pa smo se dogovorili o načinu dela,« je pojasnil ruski zunanji minister Sergej Lavrov.
Z obiskom je bil več kot zadovoljen, saj je Gruzija edino področje, kjer Washington in Moskva nista zbližala stališč. »Pomembno je razumeti, da gre za dve različni državi, zato se na nekaterih področjih tudi v prihodnje ne bomo strinjali. Eno takih je Gruzija, kjer je ameriško stališče jasno. Uporni Abhazijo in Južno Osetijo obravnavamo kot del Gruzije in nikoli ne bomo priznali njune neodvisnosti,« je bila jasna Clintonova.
V skladu z napovedmi je Rusiji ponudila sodelovanje pri oblikovanju modificiranega sistema protiraketne obrambe. »Z Rusijo želimo sodelovati pri oceni groženj, ustanovitvi skupnega centra za izmenjavo informacij ali celo pri oblikovanju skupnega ščita,« je poudarila Clintonova. Moskva je izrazila zadovoljstvo z nadaljevanjem dialoga, a dodala, da od ameriške strani pričakuje podrobno predstavitev novih načrtov. Gostja je zagotovila, da so Združene države pripravljene odgovoriti na vsak ruski zadržek in da želijo ostati kar se da transparentne. »Šele ko bomo vedeli več, se bomo lahko odločili, ali sodelovati v projektu, ki bo povezal ZDA, Rusijo in Evropo,« je ostal zadržan Lavrov.
Razkril je, da napredek ni bil dosežen tudi na pogajanjih glede novega sporazuma o neširjenju jedrskega orožja, ki bo nadomestil Start 1, katerega veljavnost se izteče 5. decembra. Kot je znano, ruska stran vztraja, da je treba v pogodbo vključiti tako defenzivno kakor ofenzivno strateško jedrsko orožje, o čemer po pisanju ruskih medijev sicer še zdaj ni bil dosežen kompromis.
Presenetljivo podobni stališči do kriznih žarišč
Združene države in Rusija imajo presenetljivo enake poglede tudi na aktualna krizna žarišča. Clintonova se tako strinja z Moskvo, da ima Iran pravico do jedrske energije za miroljubne namene in da bi bilo strašenje s sankcijami v tem trenutku kontraproduktivno. »Zavedamo se, da naša diplomatska prizadevanja ne bodo nujno padla na plodna tla. Če nas Iran ne bo mogel prepričati, da ne izdeluje jedrske bombe, bomo spet začeli razmišljati o sankcijah,« je vendarle izgovorila v Rusiji zelo nezaželeno besedo.
Rusija pričakuje, da bo že v kratkem povabljena na Natove pogovore o Afganistanu, na katerih poleg slednjega sodelujejo vse članice zavezništva in države Srednje Azije. Ker vodstvo zavezništva Moskvo vztrajno moleduje, naj stori več za stabilizacijo vse bolj nemirne države, je rusko pričakovanje bržkone upravičeno. Rusija je za zdaj odprla zračni prostor za transport ameriških letal, zdaj pa od nje pričakujejo, da bo sodelovala pri urjenju afganistanskih varnostnih sil in jim pomagala tudi z opremo in orožjem.