Kranjska Gora, Moskva – S slovesnostjo pri Ruski kapelici Slovenija in Rusija vzdržujeta dobre odnose med državama. Organizatorji pod Vršičem pričakujejo ugledne slovenske in ruske goste ter številne obiskovalce. Po lanskih zapletih z izbiro slavnostnega govornika na prireditvi teh težav letos ni, zbrane bo nagovoril prof. dr. Anton Bebler.
Blaž Račič Polona Frelih, dopisnica
Prireditev pri Ruski kapelici sv. Vladimira tik ob Ruski cesti pod Vršičem zaokrožuje različne prireditve, s katerimi Slovenija in Ruska federacija utrjujeta dvostranske odnose, hkrati pa poudarja zgodovinsko in duhovno povezanost obeh narodov. Pečat slovesnosti pod Vršičem dajejo ugledni gosti. V 17 letih je prireditev postala pravi simbol prijateljstva med državama in narodoma, pojasnjuje predsednik Društva Slovenija-Rusija Saša Geržina in dodaja, da je plemenito poslanstvo slovesnosti združevanje in povezovanje ter opozarjanje na nesmiselnost vojn.
Ob 97. obletnici tragedije pod Vršičem, ki se je bodo udeležili pri Ruski kapelici, bo častni pokrovitelj slovesnosti minister za zunanje zadeve Karl Erjavec, pričakujejo pa tudi celoten slovenski politični vrh. Delegacijo zgornjega doma ruskega parlamenta bo vodil podpredsednik Sveta federacije Jurij Leonidovič Vorobjov, delegacijo Ruske pravoslavne cerkve pa nadškof Evgenij Verejski, rektor Moskovske teološke akademije in semenišča iz Sergijevega Posada, ki je sicer največji izobraževalni center Ruske pravoslavne cerkve. Na slovesnosti bosta sodelovali enoti ruskih gardistov in garde slovenske vojske, ki bosta že danes dopoldne po promenadnem koncertu orkestra Slovenske vojske nastopili na Prešernovem trgu v Ljubljani. V dvorani Vitranc v Kranjski Gori bo nocoj v sklopu prireditev ob Ruski kapelici nastopil še eden uglednejših ruskih akademskih pevskih zborov, zbor Mihail Ivanovič Glinka iz Sankt Peterburga, ki je bil pred dnevi že gost Ljubljanskega festivala.
Tradicionalno prireditev pri Ruski kapelici tudi letos skupaj organizirajo občina Kranjska Gora, Društvo Slovenija-Rusija in veleposlaništvo Ruske federacije. Saša Geržina poudarja, da je zgodovina Društva Slovenija-Rusija od njegove ustanovitve leta 1996 tesno povezana s spominsko slovesnostjo pri Ruski kapelici. V društvu letos praznujejo še 20 let, odkar je Ruska federacija svojo naklonjenost do prireditve pokazala s tem, da je v Slovenijo poslala močno politično, kulturno in cerkveno delegacijo, še pravi Geržina.
Lansko prireditev pri Ruski kapelici je zaznamoval »dogovor« organizatorjev s kabinetom tedanjega predsednika vlade Janeza Janše glede izbire slavnostnega govornika na prireditvi. Saša Geržina je tedaj pojasnil, da sta se s predvidenim govornikom, zgodovinarjem Jožetom Pirjevcem, tako odločila v dobro odnosov med Rusijo in Slovenijo.
Pozitivno partnerstvo
Slovesnost pod Vršičem je vsako leto tudi priložnost za analizo razmer v slovensko-ruskih odnosih. Gre za »pozitivno partnerstvo, ki traja že od leta 2001, ko je Slovenija gostila ameriško-ruski vrh. Od takrat so državniški obiski potekali redno,« pravi slovenski veleposlanik v Veliki Britaniji Iztok Jarc.
Rdeča nit slovensko-ruskih odnosov leta 2013 je brez dvoma privatizacija, ki za zdaj ni prinesla rezultatov. Verjetno ni naključje, da so v junijski izdaji ruske revije Forbes Slovenijo označili za zadnjo socialistično državo v Evropi. »Nasprotuje vsaki privatizaciji. V Sloveniji ni bilo zamenjave elit, kapitalizem pa so ustvarjali ljudje, podobni našim ‘rdečim direktorjem’. Ti so podjetja privatizirali za kredite, za katere so zastavili omenjena podjetja in jih potem obesili nanje, sami pa so razmišljali o shemi, s katero bi lastnino prenesli nase,« je bil do zaprtosti slovenskega trga kritičen Peter Grišin iz ruske banke VTB.
Rusko stran je k nakupu deležev v nekaterih slovenskih podjetjih med novembrskim obiskom v Moskvi povabil zunanji minister Karl Erjavec. »Opozoril sem, da bo vlada pripravila strategijo oziroma program odprodaje državnega premoženja, gre predvsem za kapitalske deleže v nekaterih podjetjih. Povabil sem jih, naj po sprejetju strategije in programa v državnem zboru tudi ruski investitorji pogledajo, kaj jih zanima,« je Erjavec poudaril na koncu svojega obiska.
V začetku maja je na delovni obisk v Slovenijo pripotoval ruski zunanji minister Sergej Lavrov, pred njegovim prihodom pa so na ruskem zunanjem ministrstvu poudarili, da Rusija pričakuje »ekspanzijo ruskih investicij v slovensko industrijo goriv in energetiko, k čemur naj bi pripomogla gradnja plinovoda Južni tok«.
Več sto milijonov vredna investicija v plinovod Južni tok je slovensko-ruske odnose zaznamovala leta 2012, ko je nekdanji premier Janez Janša s predsednikom uprave Gazproma Aleksejem Millerjem podpisal sporazum o trasi Južnega toka do italijanskega plinskega terminala v Trevisu. S tem je Slovenija zavzela jasno pozicijo v energetski bitki med Rusijo ter Evropo in Združenimi državami Amerike, ki promovirajo plinski projekt Nabucco. Pozabljena je bila tudi zamera zaradi Janševe odpovedi udeležbe na gospodarskem forumu v Sankt Peterburgu leta 2007, kjer je imel že potrjeno srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, kar je obveljalo za doslej največji diplomatski spodrsljaj v dvostranskih odnosih. Pred tremi leti je Slovenija v Sankt Peterburgu prevzela vojaško ladjo Triglav z opremo, s čimer je Rusija poplačala 35 milijonov od skupaj 129 milijonov dolarjev klirinškega dolga. S podpisom dopolnil k rusko-slovenskemu sporazumu o plačilu klirinškega dolga sta državi zaprli še zadnje nerešeno vprašanje.