Moskva – V Latviji, ki se je še lani kitila z nazivom ene najhitreje rastočih evropskih ekonomij, je gospodarska kriza udarila bolj kakor v drugih evropskih državah. Nanjo so se prebivalci odzvali z najhujšimi protivladnimi protesti po razpadu Sovjetske zveze in osamosvojitvi. Protesti, na katerih je 10.000 ljudi pozivalo k odstopu vlade in predčasnim volitvam, so se sprevrgli v spopad med policijo in manjšo skupino mladih izgrednikov, ki so poskusili vdreti v prostore parlamenta.
Od naše dopisnice
Riga, imenovana tudi baltski Pariz, je med triurnim nočnim divjanjem izgubila precej svojega čara. Med drugim so razdejali poslopji parlamenta in finančnega ministrstva. Na trgu pred stolnico v starem mestnem jedru se je huda ura začela, ko se je večina protestnikov razšla. Takrat je skupina mladih – med njimi so bili po izjavah očividcev tako latvijski neonacisti kakor ruski ultranacionalisti – poskusila vdreti v prostore parlamenta. Na policijski kordon se je usula toča tlakovcev, ledenih plošč, steklenic in jajc, policisti pa so odgovorili s solzivcem in pendreki. Napad jim je uspelo odbiti šele s pomočjo vojaške policije. Bilanca je več kot 40 ranjenih, med njimi 14 pripadnikov varnostnih služb, tri uničena policijska vozila, 126 protestnikov pa je za zapahi. »Priprti je ne bodo odnesli brez kazni,« je v izjavi za latvijsko televizijo sporočil premier Ivars Godmanis. Opozoril je še, da je policija v pripravljenosti in bo v primeru novih nemirov neizprosna. Krivdo za izgrede je pripisal opoziciji, ki je demonstracije proti desnosredinski vladi tudi organizirala. Opozicija mu ni ostala dolžna. »Za to, kar se je zgodilo pred parlamentom, je krivo notranje ministrstvo, ki ni poskrbelo za ustrezne varnostne ukrepe,« je bil kritičen opozicijski poslanec Aigars Stokenbergs, ki poziva k odstopu notranjega ministra. Priprave na nasilno zavzetje parlamenta so bile javna skrivnost, saj se je novica o tem širila po medmrežju.
Pred izbruhom nasilja so upokojenci, delavci in študentje prepevali domoljubne pesmi in pozivali vlado, naj odstopi. »Za predsednika imamo samo eno zahtevo: predčasne volitve in razpustitev parlamenta,« jih je nagovoril nekdanji zunanji minister in zdaj opozicijski poslanec Artis Pabriks. »Država je v krizi in ljudje so res slabo razpoloženi. V Rigi še nikoli nisem videl takšnih protestov,« je dogajanje komentiral študent Ance Brasma.
Med prebivalci 2,3-milijonske Latvije nezadovoljstvo narašča zaradi čedalje večje brezposelnosti in padanja BDP, ki je letos v primerjavi z enakim obdobjem lani nižji za kar 4,6 odstotka. Vlada je pri Mednarodnem denarnem skladu (IMF) in EU najela posojilo, vredno 7,5 milijard evrov, v zameno pa se je morala zavezati, da bo omejila javno porabo. Čeprav zagotavlja, da v socialne ugodnosti ne bo posegala, marsikdo že zahteva njen odstop.
Malo za šalo in malo tudi zares je 400 prebivalcev Latvije pred mesecem dni na spletni strani petitionline.com objavilo pismo in z njim ruskega oligarha Romana Abramoviča pozvalo, naj kupi njihovo državo. »Verjetno veste, da je naša domovina bankrotirala, zato se z IMF pogaja o prodaji Latvije za 7,5 milijard evrov.« V nadaljevanju so poudarili latvijske prednosti: »Državljani smo delavni, prijazni, okolje je čisto, dovolj je prostora, da boste lahko brez skrbi parkirali svojo jahto.« Že pred tem je 2000 Latvijcev objavili peticijo, v kateri so švedsko vlado zaprosili, naj jih okupira.