Moskva – Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko se je zaradi gospodarske krize že drugič zatekel po pomoč k svoji tradicionalni zaveznici Rusiji. Na uradni obisk v Moskvo ni prišel praznih rok, ampak je v zameno za nižje cene plina in novo denarno posojilo ponujal politične in gospodarske koncesije. Po poročanju Kommersanta, ki se sklicuje na neimenovanega predstavnika ruskega zunanjega ministrstva, bodo beloruske prošnje uslišane, če bo v zameno priznala neodvisnost gruzinskih separatističnih pokrajin Južne Osetije in Abhazije. Ker tega doslej še ni storila, je pri Rusiji dobila številne negativne točke.
Od naše dopisnice
Glavna tema pogovorov med Lukašenkom in ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom je bila cena plina, ki je med zaveznicama že nekajkrat povzročila hudi kri. Sogovornika sta pogajanja tudi tokrat začela z različnimi izhodišči. Za Belorusijo je cena plina v tem trenutku skorajda življenjskega pomena, saj ima še vedno velik vpliv na celotno belorusko gospodarstvo, ki se je zaradi globalne finančne krize znašlo v resnih težavah.
Belorusija za tisoč kubičnih metrov plina trenutno plačuje 92 evrov, Rusija pa hoče ceno zvišati na kar 172 evrov. Po mnenju Aleksandra Fedejeva iz Inštituta za države SNG bi Belorusija tisoč kubičnih metrov plina zmogla plačevati po 114 evrov. Lukašenko je v Moskvo zato pripotoval s kopico predlogov po sistemu dam-daj in s trdimi pogajalskimi stališči. »Belorusija ne more plačevati enake cene kakor Nemčija, ki ji je Rusija plin zaračunavala po 172 evrov. Navsezadnje je treba ta plin spraviti 3000 kilometrov dlje. Poleg tega je cena nafte padla kar trikrat, zato se mora znižati tudi cena plina,« je beloruske argumente predstavil namestnik premiera Vladimir Semaško. Po njegovih besedah govori v prid Belorusiji tudi dejstvo, da je ruska vlada ceno plina za ruske porabnike zvišala samo za pet in ne za 25 odstotkov, kakor je napovedovala.
»Take cene ne moremo sprejeti. Zaradi manjšega povpraševanja po naših izdelkih in nižjih prihodkov je ne moremo plačati,« je bil odkritosrčen Lukašenko, a je hkrati zavrnil namige o beloruskem prosjačenju. »Belorusija ne bo pokleknila in moledovala za pomoč. Za nič ne bomo prosili. Treba je vedeti, da se bo, če bo belorusko gospodarstvo propadlo,za 10 milijonov povečalo število brezposelnih ali delno brezposelnih tudi v Rusiji. Mislim, da to ni v interesu ne Belorusije ne Rusije, zato se k njej tudi zatekamo po podporo,« je poudaril.
Že v naslednjem trenutku je Rusijo prosil za 100 milijard rubljev pomoči (dve milijardi evrov), v zameno pa je ponudil prehod na dvostransko trgovanje v rubljih. Rusija je novembra Belorusiji že odobrila 1,4 milijarde evrov posojila, od katerega je bilo 700 milijon evrov že izplačanih, preostanek pa naj bi dobila v začetku prihodnjega leta. Na Rusijo so se beloruske oblasti obrnile zaradi neuspešnih pogajanj z Mednarodnim denarnim skladom, ki so ga zaprosile za pomoč v znesku 1,4 milijarde evrov, a odgovora še niso dobile. S prošnjo za pomoč se je Belorusija obrnila tudi na ZDA, četudi se je z njo spomladi zapletla v pravo diplomatsko vojno, med katero so iz države izgnali ameriško veleposlanico in polovico diplomatskega osebja. »Smo v zelo težavnem položaju in za pomoč smo se obrnili na ZDA. Mislim, da zanje pet milijonov dolarjev ne bi smel biti problem,« je razmišljal Lukašenko. Iz Washingtona, kjer ga označujejo za zadnjega diktatorja v Evropi, odgovora še ni dobil.
Precej bolj verjetno je, da mu bo iz zagate pomagala Rusija. Ne zaradi visokoletečih besed o sestrskih državah, ki jih je imel Lukašenko na ustih tudi tokrat, ampak zato, ker je Belorusija uspešno trgovala s priznanjem za separatistični pokrajini Južno Osetijo in Abhazijo, večinskim deležem v skupnem podjetju za transport plina OAO Beltransgaz in sporazumom o skupni zračni obrambi, s katerim hoče Moskva pohiteti zaradi ameriških načrtov o protiraketnem ščitu. »Predsednik Belorusije ima kaj ponuditi tako v političnem kot v gospodarskem smislu,« so o beloruskih adutih zapisali pri Kommersantu.