Rusija je uresničila večmesečne grožnje in odstopila od sporazuma o konvencionalnih silah v Evropi, enega najpomembnejših varnostnih sporazumov v Evropi po koncu hladne vojne. Odločitev o moratoriju je v soboto podpisal ruski predsednik Vladimir Putin, ki je to možnost prvič omenil v svojem zadnjem nagovoru narodu konec aprila. Ta korak so naredili »zaradi posebnih okoliščin, ki načenjajo varnost Ruske federacije in zahtevajo takojšen odziv«, so sporočili v Kremlju, kjer že dlje časa z nelagodjem spremljajo širjenje Nata na rusko dvorišče, predvsem pa ameriške načrte za postavitev raketnih sistemov na Poljskem in radarja na Češkem.
Pol leta po odmevnem Putinovem govoru na varnostni konferenci v Münchnu, v katerem je ostro obsodil ameriški unilateralizem in prvič napovedal odgovor na protiraketni ščit v vzhodni Evropi, je Moskva od besed prešla k dejanjem. Razglasila je moratorij na izvajanje sporazuma o konvencionalnih silah v Evropi, ki bo začel veljati 150 dni zatem, ko bo Rusija obvestila vse udeleženke pogodbe. Ruski ultranacionalist Vladimir Žirinovski je pozval tudi k sklicu izrednega zasedanja dume, na katerem bi o tej odločitvi sprejeli poseben zakon. Količina ruskega konvencionalnega orožja bo odslej odvisna predvsem od političnih in vojaških razmer v svetu, so sporočili na zunanjem ministrstvu in dodali, da to nikakor ne pomeni, da niso več pripravljeni na dialog.
Kot je bilo pričakovati, so rusko potezo nemudoma obsodili na sedežu Severnoatlantskega zavezništva v Bruslju. »Sporazum je eden od temeljev evropske varnosti in stabilnosti, zato si želimo, da bi bil čimprej ratificiran. Nato odločitev Rusije obžaluje. Gre za korak v napačno smer,« je sporočil tiskovni predstavnik James Appathurai.
Sporazum o konvencionalnih silah v Evropi, ki predvideva uničenje 60.000 tankov, vojaških vozil, letal in helikopterjev ter zmanjšanje števila pripadnikov oboroženih sil s skoraj šestih milijonov na manj kot tri, sta Nato in nekdanji Varšavski pakt podpisala leta 1990 v Parizu. Zaradi spremenjenih razmer na stari celini so dogovor čez devet let dopolnili. Zaživel ni nikoli, saj ga države Nata zaradi ruske vojaške navzočnosti v moldavski Pridnestrski republiki in gruzinskih Abhaziji in Južni Osetiji, nočejo ratificirati. Dokler tega ne storijo, ga tudi mi ne bomo izvajali, pravijo zdaj v Rusiji, kjer jim je pomembno predvsem, da sporazum ratificirajo njihove tri baltske sosede.
Ruska vojska se je sicer pred kratkim umaknila iz Gruzije, v Pridnestrski republiki pa ostaja, češ da je tam v okviru mirovnih enot. Dogovora o tem ni dal niti krizni sestanek glede sporazuma o konvencionalnih silah v Evropi, ki so ga na pobudo Rusije na Dunaju sklicali pred mesecem dni.
V Moskvi sporazum o konvencionalnih silah že ves čas povezujejo z ameriškimi načrti za postavitev protiraketnega ščita na Poljskem in Češkem, ki ga ruska stran želi nadomestiti z radarjem v Azerbajdžanu in južni Rusiji. Na najnovejšo ponudbo, ki jo je Putin predstavil ameriškemu predsedniku Bushu na nedavnem vrhu v Kennebunkportu, v Washingtonu še vedno niso odgovoril. Prav v južni Rusiji je ruska vojska medtem uspešno izvedla preskus novega sistema protizračne obrambe S-400 triumf.