Moskva – Jutri se bo v Camp Davidu začel vrh gospodarsko najrazvitejših držav G8, na katerem ne bo ruskega predsednika Vladimirja Putina. V odgovor je Washington sporočil, da ameriškega predsednika Baracka Obame ne bo na srečanje Apeca, ki bo septembra v Vladivostoku na ruskem Daljnem vzhodu.
Tako ruska kot ameriška stran zanikata teorije o vzajemni zaušnici, strokovnjaki pa sodijo, da ne gre za nič drugega kot za obojestransko kljubovanje. Slišati je napovedi o vrnitvi v čase »polhladne vojne,« ki je zaznamovala že prvi in drugi Putinov predsedniški mandat. V Kremlju so sporočili, da Putin ne more odpotovati na vrhunsko zasedanje G8, saj mora bedeti nad nastajanjem nove vlade, zato mora ostati v domovini.
V Washingtonu so obrazložitev sprejeli z razumevanjem, strokovnjaki pa so začeli iskati skrite motive. Prevladalo je mnenje, da je Putin pot čez lužo odpovedal, ker mu Obama za tretji predsedniški mandat ni čestital, ampak je v brzojavki zgolj izrazil upanje na prihodnje dobro sodelovanje. Olje na ogenj je prilil ameriški State Department z ostro obsodbo nasilnega razganjanja opozicijskih protestov, ki so spremljali inavguracijo. »Na vrh je poslal premiera Dmitrija Medvedjeva, s čimer je poskušal pokazati, da je vrhunsko zasedanje za Rusijo pomembno, hkrati pa je Združenim državam Amerike dal vedeti, da so izjave njene diplomacije na rovaš Rusije nesprejemljive. Sam bi to razumel kot nežno opozorilo,« ugotavlja ruski politilog Gleb Pavlovski.
Več teorij o vzrokih
V ruskih in tujih medijih se je pojavilo več teorij. Prva pravi, da se je Putin za odpoved udeležbe na 38. zasedanju kluba najrazvitejših držav odločil, ker si ne želi med voditelje razvitih demokracij, kjer ga neizogibno čakajo neprijetna vprašanja o pritiskih na opozicijo, »kar dokazuje, da je po 12 letih na oblasti povsem izgubil stik z realnostjo«. Podobnim srečanjem naj bi se izogibal tudi v prihodnje, saj na njih ne more več računati na uteho svojih dobrih prijateljev – nekdanjega italijanskega premiera Silvia Berlusconija, nekdanjega nemškega kanclerja Gerharda Schröderja in nekdanjega francoskega predsednika Jacquesa Chiraca. S prebujenim opozicijskim gibanjem povezujejo tudi mnenje, da Putin v tem trenutku noče zapustiti države, saj predobro pozna rusko zgodovino 20. stoletja, ko sta zaradi ljudskega nasprotovanja propadli kar dve močni državi – carska Rusija in Sovjetska zveza.
Nekateri v ruskem ravnanju vidijo signal za dokončen pokop politike ponovnega zagona v ameriško-ruskih odnosih, za kar so zaslužna predvsem nesoglasja glede protiraketnega ščita v Evropi. Iz ruskih prioritet naj bi izpadlo tudi sodelovanje v okviru G8 in slišati je obtožbe na račun članice, ki se je najprej z veliko muko prebila v klub najrazvitejših, zdaj pa na vrhunsko zasedanje pošilja premiera in tako znižuje raven srečanja. »Dmitrij Medvedjev je bil štiri leta ruski predsednik, zato pozna vprašanja in ne bo imel nobenih težav,« je rusko odločitev branil Arkadij Dvorkovič, ki je bil štiri leta zunanjepolitični svetovalec Medvedjeva.
Izključitev iz G8 ali vstop v Nato?
Vodja Inštituta za sodobni razvoj Igor Jürgens se sprašuje, ali ne gre za osebno zaušnico Baracku Obami in namig, da bi Rusija na čelu ZDA raje videla njegovega republikanskega tekmeca Mitta Romneyja. »V tem primeru Rusija pričakuje poslabšanje odnosov z Washingtonom, kar bi bilo za Putina kot darilo usode. Tako bi dobil povod za obtožbe o ameriškem financiranju ruske opozicije in podlago za neusmiljene represije,« ocenjuje Dmitrij Suslov iz ruskega Sveta za zunanjo in obrambno politiko (SVOP).
Strokovnjak Petersenovega inštituta za mednarodno politiko Anders Aslung piše v Foreign Policy, da je »Putin Rusijo spremenil iz poldemokratične v avtoritarno državo, zato bi jo morali izključiti tako iz G8 kot iz sveta Nato-Rusija«. Kenneth Benedict pa v Christian Science Monitorja ugotavlja, da »je Rusija od razpada Sovjetske zveze prehodila izjemno pot, zato bi jo bilo treba nagraditi s članstvom v zvezi Nato.« Bolj edini so si strokovnjaki v oceni, da gre za ponižanje predsednika Obame, ki je prizorišče srečanja menda preselil v Camp David izključno zaradi Putina. Po prvotnih načrtih bi moralo potekati v Chicagu, kjer bo 20. in 21 maja tudi vrh Nata.
Dejstvo, da je Obama odpovedal udeležbo na vrhunskem zasedanju Apeca v Vladivostoku, ni nikogar presenetilo. V Beli hiši so odločitev utemeljili s kongresom demokratske stranke in novembrskimi predsedniškimi volitvami. Zaradi njih Obami odpoved srečanja s Putinom menda celo ustreza, saj mu bodo prihranjeni očitki republikancev o podrejanju ruskim interesom. Če ne tokrat, se bo Obama z njimi moral srečati med 18 in 19. junijem, ko se bo ob robu vrhunskega srečanja G20 v Los Cabosu vendarle sestal z ruskim kolegom, kar so že potrdili tako v Beli hiši kot v Kremlju. Pred tem bo Putin odpotoval na prvi uradni obisk v Belorusijo, potem pa se bo odpravil še na Kitajsko ter v Brazilijo.