Moskva – Zaradi priprav na množične opozicijske demonstracije, ki naj bi pripeljale do odstopa nepriljubljenega predsednika Mihaila Saakašvilija, je ozračje v Gruziji iz dneva v dan bolj napeto. Po trditvah Nine Burdžanadze, nekdanje Saakašvilijeve zaveznice, zdaj pa predsednice opozicijskega Demokratičnega gibanja za združeno Gruzijo, so varnostne službe včeraj priprle sedem članov njene stranke, kar je že označila za politično motiviran proces. Kot je napovedala policija, bo podobna usoda ob vrnitvi v domovino doletela tudi nekdanjega obrambnega ministra Iraklija Okruašvilija in ostrega kritika oblasti, ki je pred letom dni zaradi obtožb o korupciji in izsiljevanju pobegnil v Francijo, kjer je dobil politično zatočišče.
Od naše dopisnice
Bolj ko se bliža 9. april, ko se bodo po napovedih opozicije v Gruziji začele demonstracije proti Saakašviliju, bolj privržencem opozicije gori pod nogami. Vsaj tako je na tiskovni konferenci opozorila vodilna opozicijska političarka Burdžanadzejeva, ki bi jo marsikdo želel videti na Saakašvilijevem mestu. »Obtožujejo nas vsega, kar je sploh mogoče. Nekatere naše člane so priprli zaradi nedokazanih obtožb o posesti orožja, in ne bi se čudila, če bi v mojem žepu kmalu našli mamila,« je opisala vse hujše pritiske. Policija je v preteklih dneh priprla sedem članov njene stranke, na domovih nekaterih pa so potekale policijske racije. »Oblasti so v državi sprožile kampanjo terorja. Ta vlada bo na oblasti samo še nekaj časa, zato ostanite mirni in ne pustite se izzvati,« je opozorila privržence. Dodala je, da je o političnih pritiskih in nezakonitih akcijah oblasti že obvestila mednarodno skupnost in tuje diplomate v Gruziji.
O bližnjih srečanjih s policijo poroča tudi Malkhaz Gulašvili, predsednik in lastnik medijske družbe The Georgian Times, ki je zaradi znašanja policije nad mladoletnim sinom in njegovima prijateljema sporočil, da bo začasno nehal izdajati časopis v gruzinskem jeziku. »Domovina se začne v družini in zaščita moje družine je moja glavna dolžnost. Zaradi tega naš časopis po 17 letih ne bo več izhajal v gruzinskem jeziku. Objektivnega časopisa ljudem ne morem več ponuditi zaradi nasilja in psihološkega pritiska. V Gruziji je ogrožena svoboda govora,« je pojasnil svojo odločitev.
Menita, da se je vse skupaj začelo zaradi njune udeležbe na konferenci z naslovom Obeti za prihodnost Gruzije, ki so jo v sredini marca člani gruzinske diaspore pripravili na Dunaju. O dogajanju na konferenci sta namreč poročala precej drugače kot gruzinski državni mediji, ki so konferenco označili za srečanje gruzinskih poslovnežev s sedežem v Rusiji, ki naj bi zagovarjali interese Kremlja. Da poskuša uradna Moskva v Gruziji sprožiti notranje nemire, ki naj bi pripeljali do padca vlade, je pred kratkim v parlamentu posvaril tudi vodja gruzinske obveščevalne službe Gela Bezuašvili. »Ruski vojaški lobi se zavzema za novo vojno, vendar se je Rusija tokrat odločila za drugačno pot,« je poudaril.
Opozicija Saakašviliju zameri neizpolnitev obljub o demokratizaciji Gruzije, ki jih je dal ob prihodu na oblast pred petimi leti. Največja lekcija zanje je bilo brutalno zatrtje opozicijskih demonstracij novembra 2007, po katerih je Saakašvili prvič prišel v nemilost tudi na Zahodu. K padcu njegove prljubljenosti v domovini je precej prispeval tudi avgustovski napad na gruzinsko separatistično pokrajino Južna Osetija, kjer je gruzinska vojska doživela uničujoč poraz; ta je bržkone dokončno pokopal sanje o vzpostavitvi ponovne jurisdikcije tako nad Južno Osetijo kot Abhazijo.