Na vrhu EU-Rusija v sibirskem Hanti-Mansijsku naj bi potrdili dogovor o začetku pogajanj o novem sporazumu o strateškem partnerstvu in sodelovanju med EU in Rusijo. Če nič drugega, bodo s to zavezo potrdili vzajemno zainteresiranost za nadaljnje sodelovanje. Nedvomno lepa trofeja za Slovenijo ob koncu predsedovanja. A dolgoročno gledano se zdi začetek pogajanj v tem trenutku nekoliko prenagljen. Manjka namreč osnovni konsenz o vsebini dokumenta. Postavljanje francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja, da bo novi sporazum pod streho že med francoskim predsedovanjem, tako ni nič drugega kot politično petelinjenje....
Na vrhu EU-Rusija v sibirskem Hanti-Mansijsku naj bi potrdili dogovor o začetku pogajanj o novem sporazumu o strateškem partnerstvu in sodelovanju med EU in Rusijo. Če nič drugega, bodo s to zavezo potrdili vzajemno zainteresiranost za nadaljnje sodelovanje. Nedvomno lepa trofeja za Slovenijo ob koncu predsedovanja.
A dolgoročno gledano se zdi začetek pogajanj v tem trenutku nekoliko prenagljen. Manjka namreč osnovni konsenz o vsebini dokumenta. Postavljanje francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja, da bo novi sporazum pod streho že med francoskim predsedovanjem, tako ni nič drugega kot politično petelinjenje.
Rusija in Unija imata do vsebine novega sporazuma diametralno nasprotna stališča. Bolj realno se zdi, da bodo naporna pogajanja trajala vsaj dve leti. To je prav toliko, kolikor je že doslej trajal zastoj zaradi poljskih in litovskih zadržkov, zaradi katerih je morala evropska komisija v svoja izhodišča vključiti tudi zadeve, ki bodo razbijale prijateljsko ozračje – denimo Gruzijo, energetske monopole in zaščito tujih naložb. To se je zgodilo kljub nasprotovanju Nemčije in Francije, ki sta na ta račun po bruseljskih kuloarjih glasno tarnali nad sprejetjem »novih« članic v EU.
Rusiji se v takšno barantanje z evropsko komisijo ni treba spuščati. Pomanjkanje skupne in konsistentne evropske zunanje in energetske politike namreč že dolgo spretno izkorišča v svoj prid. Gazprom s posameznimi članicami pridno sklepa dvostranske energetske dogovore. Kalna voda, ki bo z začetkom pogajanj brez najmanjše skupne točke brez dvoma postala še bolj motna, pa bo na moč ustrezala nekaterim članicam, ki znajo v takšnih razmerah za blagor svoje države iztržiti kar največ.
Tem državam se v Sibiriji pridružuje tudi Slovenija, ki namerava nadaljevati dogovarjanje o poteku plinovoda Južni tok čez Slovenijo. Ker se Unija že nekaj časa vede kakor orkester solistov, bi bila to verjetno kar modra odločitev. Nekoliko tudi nespodobna, je bilo mogoče prebrati v tujih medijih, kjer so med drugim zapisali, da bi Slovenija z dvostranskim dogovarjanjem lahko počakala vsaj do izteka predsedovanja. Evropa, kot kaže, ni samo skupnost solistov, ampak so ti solisti celo dvolični.