Moskva – Rusija bo sosednjo Belorusijo pod ugodnimi pogoji opremila z novim ruskim raketnim sistemom Iskander, je namige iz Belorusije v sredo potrdil Vladimir Zaricki, poveljnik ruske vojske za artilerijo in raketne sisteme. Rusija že razmišlja tudi o nadgradnji sistema in pojasnjuje, da gre za »sorazmeren odgovor« na ameriške načrte o protiraketnem ščitu v vzhodni Evropi in širjenje Nata na rusko dvorišče. Belorusija, ki je spričo avtoritarnega predsednika Aleksandra Lukašenka na Zahodu deležna ostrih kritik zaradi zatiranja opozicije in svobodnih medijev, bo tako, kakor kaže, postala še orodje za rusko kljubovanje Združenim državam in Natu.
Od naše dopisnice
Z raketnim sistemom Iskander – E, ki ima doseg 280 kilometrov, se želi beloruska vojska opremiti najpozneje do leta 2020, zaradi tesnega političnega in vojaškega sodelovanja s sosednjo Rusijo pa za uresničitev teh načrtov ni ovir. Še zlasti zato, ker Rusija v tem vidi odlično priložnost za kljubovanje Združenim državam in njihovemu jedrskemu dežniku v vzhodni Evropi. »Vsaka akcija sproži reakcijo in tako je tudi z načrtovanim ameriškim protiraketnim ščitom na Poljskem in Češkem,« so v vrhu ruske vojske potrdili, da v krepitvi rusko-beloruskega vojaškega sodelovanja ne vidijo le finančnih, ampak tudi politične koristi.
V Belorusiji nameščene rakete bi pri zdajšnji zmogljivosti dosegle le sosednjo Poljsko, kjer Združene države nameravajo namestiti 10 prestreznih raket, radar na Češkem pa bi ostal zunaj njihovega dosega. V Rusiji zato že razmišljajo o nadgraditvi sistema v Belorusiji, s katerim bi doseg povečali na 500 kilometrov in več. »Iskander je v skladu s sporazumom o prepovedi raket srednjega dosega (INF), če pa bo sprejeta politična odločitev, da se umaknemo iz sporazuma, bomo povečali njegove zmogljivosti, tudi doseg. Storili bomo, kar bo zahtevala domovina,« je napovedal Zaricki.
Sporazum o uničenju raket srednjega dosega sta nekdanji ameriški predsednik Ronald Reagan in nekdanji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov sklenila leta 1987 in je bil sploh prvi dogovor o skrčenju jedrske oborožitve med ZDA in Sovjetsko zvezo. Rusija je z umikom iz sporazuma prvič zagrozila med oktobrskimi pogovori z ameriško zunanjo ministrico Condoleezzo Rice in obrambnim ministrom Robertom Gatesom v Moskvi; z argumentom, da mora sporazum dobiti »univerzalen značaj«. Ruska vojska v umiku iz sporazuma vidi predvsem priložnost, da nadomesti izgubljeno. V skladu z njim sta namreč Moskva in Washington do leta 1991 uničila po 2692 tovrstnih raket. »Imeli smo sistem Oka, ki na svetu ni imel konkurence, vendar smo ga v skladu s sporazumom INF uničili in od takrat nimamo več raket z dosegom 300 do 500 kilometrov.«
Vse bolj se približuje tudi 12. december, ko bo začel veljati ruski moratorij na sporazum o konvencionalni oborožitvi (CFE), ki predvideva uničenje 60.000 tankov, vojaških vozil, letal in helikopterjev ter zmanjšanje števila pripadnikov oboroženih sil s skoraj šestih na manj kot tri milijone. Ruska duma je uvedbo moratorija soglasno potrdila prejšnji teden, zdaj pa ga mora potrditi še zgornji dom parlamenta in podpisati predsednik Putin, kar pa je zgolj formalnost.