Moskva – Čas prihoda ruskega predsednika Vladimirja Putina v Teheran je bil zaradi informacij, da tam nanj prežijo samomorilski napadalci, skrbno varovana skrivnost in tja je namesto v ponedeljek zvečer prispel šele v torek zjutraj. Najprej se je udeležil kaspijske konference, nato pa se je na štiri oči srečal z iranskim predsednikom Mahmudom Ahmadinedžadom in vrhovnim iranskim verskim voditeljem Ajatolo Ali Hamnejem. V ospredju je bilo seveda iransko jedrsko vprašanje.
Od naše dopisnice
Rusija bo še naprej podpirala iranski civilni jedrski program, je iranskemu predsedniku Ahmadinedžadu na zgodovinskem srečanju v Teheranu zagotovil ruski predsednik Putin. Obenem je iransko vodstvo pozval k nujnosti spoštovanja sporazuma o neširjenju jedrskega orožja. Ruski predsednik je s tem vsaj delno zadovoljil ameriške upe, da uradni Teheran med obiskom opozori na zaskrbljenost mednarodne skupnosti zaradi neizpolnjevanja zahtev glede njihovega jedrskega programa. Da se bo v Teheranu pogajal v imenu vseh petih stalnih članic varnostnega sveta Združenih narodov, je v ponedeljek izjavil tudi Putin. Rusija in Kitajska za razliko od Združenih držav, Francije in Velike Britanije ter Nemčije, ki sicer (še) ni stalna članica varnostnega sveta, nasprotujeta poostrenim sankcijam proti Iranu.
Ahmadinedžad ter iranski podpredsednik in vodja iranske agencije za jedrsko energijo Mehr Said Gholam-Reza Aqazadeh sta od Putina hotela predvsem zagotovilo, da bo rusko podjetje Atomstroiexport čim prej dokončalo jedrsko elektrarno Bušer. Zagotovila od Putina nista dobila.
Jedrsko elektrarno bi morali v skladu s prvotnimi načrti zagnati že leta 1999, vendar je nastal zastoj, Putin pa ga je pripisal tehničnim težavam in zastareli opremi. Ker Rusija poleg tega zavrača tudi iranske zahteve po dostavi jedrskega goriva, se v Iranu bojijo, da je v ozadju rusko popuščanje pritiskom mednarodne skupnosti, ki se je po Putinovi zaušnici Iranu nedvomno oddahnila.
Več na 8. strani.