V Kijevu je v sredo zvečer izražalo podporo ukrajinskemu premieru Viktorju Janukoviču že 12.000 privržencev, na ulice pa so se začeli zgrinjati tudi privrženci predsednika Viktorja Juščenka. Njihovo število je precej manjše, najverjetneje tudi zato, ker so jim v oranžnem taboru to odsvetovali. Raje so se osredotočili na zbiranje podpore za volitve, za katere je Julija Timošenko, ki vodi stranko Naš blok Julija Timošenko, že začela predvolilno kampanjo.
»Volitve in spet volitve. Dovolj imamo tega! V tej državi bo treba kaj narediti, ne pa samo protestirati,« je bil zaradi prometnih zastojev, nastalih zaradi vse večje skupine Janukovičevih privržencev, vidno nejevoljen taksist Ilija Ledovskoj. Kijev postaja vse bolj Janukovičevo mesto, saj tam stoji že 425 šotorov »modrega tabora«. V glavno mesto so že prišli tudi ukrajinski kozaki, ki so bili v zgodovini vedno znanilci burnih, celo krvavih časov.
Kriza v državi je zahtevala »odločen« in »takojšen« odgovor, je svoje odločitve v prispevku za Financial Times pojasnjeval Juščenko. Svoja stališča je branil in tekmeca napadal tudi v francoskem Figaroju. »Upam, da gospod Janukovič razume, da so volitve edini razumen način za razplet krize. Pravi demokrat se nikoli ne bi smel bati sodbe ljudstva,« je zapisal Juščenko. Na obtožbe je Janukovič odgovoril na srečanju s tujimi veleposlaniki v Kijevu. »Vprašanje predčasnih volitev moramo umakniti z urnika, ne zato, ker se jih bojimo mi, ampak zato, ker novih volitev nočejo Ukrajinci. Če pa bodo volitve razpisane, smo prepričani o zmagi,« je bil kot vedno samozavesten Janukovič.
Nagovarjanje »tujine« za zdaj ni obrodilo sadov, saj je ta diplomatsko sporočila, da se v notranjepolitične zadeve Ukrajine ne namerava vmešavati. Vabilo veleposlanikom skupine G8, ki jih je Juščenko povabil k spremljanju predčasnih volitev, je za zdaj sprejela le Rusija.
Ruski mediji so v svojih odzivih na dogajanje v Ukrajini vlekli strašljive vzporednice s politično krizo v Rusiji leta 1993, ko je merjenje moči med Kremljem in parlamentom zahtevalo več sto življenj. »Dogodki v Ukrajini boleče spominjajo na tragedijo, ki se je v Rusiji zgodila oktobra 1993. Gre za enak spopad med predsednikom in parlamentom, enako nepripravljenost tekmecev, da bi poslušali drug drugega, in enake obtožbe o zlorabi moči in kršenju ustave,« so Ukrajino leta 2007 primerjali z Rusijo leta 1993 pri časopisu Izvestija.
Ukrajinski predsednik Viktor Juščenko zagotavlja, da ni Boris Jelcin, ki je takrat ukazal napad na rusko Belo hišo. »Gre za izključno politično merjenje moči,« je potolažil tiste, ki svarijo pred prelivanjem krvi. Juščenku je načelno podporo vojske že v ponedeljek zagotovil obrambni minister Anatolij Gricenko, vnet zagovornik ukrajinskega vstopa v zvezo Nato. Ker temu številni v vojski ostro nasprotujejo, se postavlja vprašanje, ali bi vojska predsednika, če bi bilo to potrebno, tudi res podprla.