Moskva – Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun bo danes pripotoval na dvodnevni uradni obisk v Rusijo, kjer bo po navedbah ruskih medijev z generalnim sekretarjem Organizacije dogovora o kolektivni varnosti (ODKB ) Nikolajem Bordjužem podpisal deklaracijo o sodelovanju. Tako bo postsovjetska varnostna organizacija, v kateri poleg Rusije sodelujejo še Armenija, Belorusija, Uzbekistan, Tadžikistan, Kirgizija in Kazahstan, postala »enakopravna alternativa zvezi Nato«, kar je že dolgo njena ambicija. Združeni narodi so podoben dogovor z Natom sklenili že leta 2008, vendar so ga v Rusiji označili za nezakonitega, saj je bil sprejet v precejšnji tajnosti. Oba dokumenta se nanašata predvsem na sodelovanje v Afganistanu.
Od naše dopisnice
V Rusiji podpis deklaracije razumejo kot legitimizacijo doslej spregledane organizacije, ki zdaj »z velikimi koraki stopa na svetovni parket«. V njej poudarjajo, da je sodelovanje nujno zaradi preizkušenj in groženj, s katerimi se spopada mednarodna skupnost, v dodatku pa pojasnjujejo, da bosta strani upoštevali mandate in kompetence druga druge. Med konkretnimi področji sodelovanja omenjajo krepitev regionalne varnosti in stabilnosti, mirovne misije, boj proti terorizmu, ilegalni trgovini z orožjem in narkotiki, mednarodnim kriminalnim skupinam in trgovini z ljudmi ter sodelovanje po naravnih in nesrečah zaradi človeškega dejavnika. »S tem dokumentom bomo postavili politične in pravne okvire našega sodelovanja,« je izjavil ruski veleposlanik pri Združenih narodih Vitalij Čurkin.
Ruski veleposlanik pri Natu Dmitrij Rogozin je prepričan, da se bodo dane zaveze v praksi preizkušale predvsem v Afganistanu, kjer utegne priti tudi do prvega sodelovanja med Natom in ODKB, seveda pod pokroviteljstvom Združenih narodov. »Obstajajo naloge, ki bi jih bolje rešili skupaj kakor pa ločeno. Ena takih je boj proti heroinski agresiji, ki prihaja iz Afganistana. Mi ne moremo slediti heroinskemu podzemlju, Nato pa bi to lahko storil,« je postavil v ospredje boj proti trgovini z narkotiki v Afganistanu.
To je za Rusijo prednostna naloga, saj je zaradi afganistanskega heroina samo lani umrlo 30.000 ruskih odvisnikov. Rusija že dlje časa neusmiljeno kritizira zvezo Nato, ker ne zmore izkoreniniti makovih polj v Afganistanu, kjer je v začetku tedna o tej temi potekala celo mednarodna konferenca. Organizirala jo je prav Rusija, sodelovali pa so predstavniki 15 držav, a tudi predstavniki Nata in Združenih narodov. »Seveda bi si želeli več rezultatov, še posebno, kar zadeva uničevanje polj opijskega maka na jugu Afganistana. Trgovina z narkotiki se začenja na makovih poljih,« je poudaril Viktor Ivanov, vodja zvezne službe za nadzor nad narkotiki. Predlagal je, da bi naredili seznam ljudi, ki gojijo mak, »saj bi morali v skladu z zakonom, ki ga je podpisal afganistanski predsednik Hamid Karzai, odgovarjati za svoja dejanja«.
V afganistanski trgovini z opijem se na leto obrne 65 milijard dolarjev, od katerih kmetje dobijo 500 milijonov, talibi od 150 do 300 milijonov, največji del pogače pa ostane narkomafiji, ki stoji za celotnim procesom pridelave in trgovine z mamili. Administarcija Baracka Obame nasprotuje uničevanju makovih polj, saj menijo, da bi to prizadelo najrevnejši sloj prebivalstva. Raje so izbrali mehkejšo metodo, kar pomeni, da kmete zgolj prepričujejo, naj izberejo druge kmetijske panoge.
O nujnosti sodelovanja Nata in ODKB pri boju z ilegalno trgovino z narkotiki v Afganistanu, je ruski zunanji minister Sergej Lavrov govoril že med lanskim obiskom generalnega sekretarja Nata Andersa Fogh Rasmussena, ki je Rusijo snubil k večjemu sodelovanju pri zavezniških operacijah v Afganistanu.