Moskva – Če ukrajinsko državno plinsko podjetje Naftogaz ne bo pravi čas poravnalo svojih februarskih obveznosti, bo ruski plinski monopolist Gazprom znova prisiljen zapreti pipe, je včeraj poročal ruski poslovni dnevnik Kommersant, ki se sklicuje na zasedanje sveta direktorjev Gazproma v torek. Na njem je finančni direktor Andrej Kruglov jasno in glasno napovedal: »Če 310 milijonov evrov iz februarskega dolga ne bomo dobili do 7. marca, bomo prisiljeni Ukrajini še enkrat zapreti pipe.«
Od naše dopisnice
Zaradi podobnega spora je Rusija dobavo plina Ukrajini ustavila že v začetku tega leta, pomanjkanje pa so takrat čutile tudi številne države Evropske unije. »Pri Gazpromu bomo še naprej izpolnjevali svoje obveznosti in bomo našim porabnikom pošiljali enako količino plina. Zmanjšali bomo samo količino plina, namenjenega Ukrajini – Naftogazu plina ne bomo pošiljali zastonj,« je Kruglov poskusil pomiriti Evropejce.
Ker se je s podobnimi zagotovili začela tudi januarska plinska vojna, mu evropskih bojazni ni uspelo razbliniti. »Evropska komisija skrbno spremlja razmere v dvostranskih poslovnih odnosih med Ukrajino in Rusijo, zlasti ker lahko to spet prizadene dobavo plina EU,« se je na nova zaostrovanja odzval tiskovni predstavnik komisije Ferran Tarradellas.
Januarski spor sta zgladila ruski premier Vladimir Putin in predsednica ukrajinske vlade Julija Timošenko, novi sporazum pa med drugim Ukrajini nalaga, da mora po novih zamudah plin začeti plačevati vnaprej. Naftogaz, ki je zaradi neplačevanja domačih porabnikov v velikih denarnih težavah, bo težko zbral že sredstva za poravnavo zapadlih obveznosti. Po lastnih navedbah so za zmožni zbrati le od 80 do 130 milijonov evrov, kje bodo dobili sredstva za poravnavo, več kot polovice dolga, pa ni znano.
Sicer pa se ruski plinski monopolist Gazprom te dni precej ukvarja tudi sam s sabo. V družbi se namreč pripravljajo na drastično zmanjšanje poslovnih načrtov, predvsem investicijskega programa za to leto. Kommersant poroča, da bodo črtali vse projekte, ki ne bi bili rentabilni, če bi se cena nafte ustavila pri 25 dolarjih pri sodu. To je najbolj pesimistična projekcija Gazproma doslej. Podobno je ruska vlada šele sedaj začela z rebalansom proračuna, ki je doslej temeljil na ceni nafte vsaj 41 dolarjev pri sodu.
Podobno optimistični so bili glede cen črnega zlata tudi pri Gazpromu, kjer so še pred tremi meseci za letos napovedovali naložbe v višini 20 milijard evrov, zdaj pa so napoved zmanjšali za četrtino, torej na samo 15 milijard. Analitiki se bojijo, da je celo ta številka preveč ambiciozna. Med drugim zato, ker pri Gazpromu niso upoštevali precej manjšega povpraševanja po plina v tem letu. »V Evropi je povpraševanje že padlo za 10 odstotkov, Ukrajina je namesto 44 milijard naročila samo 33 milijard kubičnih metrov plina, povpraševanje pa bo tudi v Rusiji padlo za okoli 50 milijard kubičnih metrov – in to bo treba upoštevati,« opozarja Maxim Schein, analitik iz ruske družbe Brokerkreditservis. Za nameček mora Gazprom letos poplačati ali refinancirati še 7,5 milijarde evrov zapadlih posojil.
Vse to zgovorno kaže, da brez pomoči proračuna ali tujih vlagateljev letošnjih načrtov ne bo mogel izpolniti. Valerij Nesterov iz banke TroikaDialog sicer meni, da so bodo investitorji osredotočili predvsem na financiranje največjih projektov, kot so plinovod Severni tok in nova nahajališča plina Štokman in Jamal. Tak projekt je tudi Južni tok, ki sodi med prioritete Gazproma. Tako se je v Teheranu pred kratkim mudil nemški kancler Gerhard Schröder, predsedujoči podjetja, ki gradi plinovod Severni tok. Kot Nekateri analitiki mislijo, da je iranske oblasti prepričeval, naj za transport svojega plina v Evropo namesto evropskega projekta Nabucco raje izberejo projekt Južni tok. Če to drži, potem Južni tok in Nabucco vendarle nista komplementarna, ampak konkurenčna projekta.