Moskva – Srečanje med Lakhdarjem Brahimijem, odposlancem OZN za Sirijo in namestnikoma ruskega zunanjega ministra ter ameriške državne sekretarke Mihailom Bogdanovom in Williamom Burnsom, ki je konec tedna potekalo v Ženevi, ni prineslo napredka.
Rusija se še naprej zavzema za politično tranzicijo, ki je del konec junija dogovorjenega, a nikoli implementiranega Ženevskega sporazuma. 78. letni alžirski diplomat Brahimi je postal glavna gonilna sila za Ženevskim sporazumom, ki ga načelno vsi podpirajo, nihče pa natančno ne ve, kako ga uveljaviti. Njegova misija zaenkrat ni obrodila sadov in ker je ostro kritiziral predloge sirskega predsednika Bašarja al Asada za umiritev razmer, ki jih je označil celo za bolj »sektaške in enostranske od njegovih prejšnjih pobud«. S strani sirskih režimskih medijev je doživel plaz izjemno žaljivih kritik. »Brahimi je kot ostareli turist, ki za svoj lastni užitek obiskuje svetovne prestolnice. Njegov edini dosežek je, da je preprečil politično rešitev sirske krize,« so zapisali pri uradnem dnevniku Al-Thawra.
Ostrina Sergeja Lavrova
Do veterana bližnjevzhodne diplomacije so skeptični tudi v Rusiji, kjer ga sumijo, da podpira verzijo sporazuma, po katerem je odhod Asada in njegovega kroga predpogoj za politično tranzicijo. »Ženevski sporazum o tem ne govori. Če bo odstranitev Asada postala eden od glavnih pogojev, potem bo cena za to še več žrtev. Tisti, ki podpirajo takšen pristop, bodo nosili vso odgovornosti,« je bil oster ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Strinjal se je, da Asadov kljubovalni govor izpred tedna dni najverjetneje ni zadovoljil oborožene opozicije, ki jo je ne glede na to pozval, naj odgovori s svojimi predlogi. »Asad je razkril svoje predloge in če bi bil sam predstavnik opozicije bi mu odgovoril s svojimi idejami o možnosti za vzpostavitev dialoga,« je poudaril, da lahko o usodi Asada odloča samo in edino sirski narod - s pomočjo volitev ali pogajanj.
V luči čedalje večjega števila žrtev, ki jih Združeni narodi ocenjujejo na več kot 60 tisoč, je Švica na Združene narode vložila peticijo s podpisom 52 držav, v katerih Mednarodno kazensko sodišče (ICC) poziva k preiskavi vojnih zločinov v Siriji. »V Siriji prihaja do resnih vojnih zločinov, ki jih ne smemo dopustiti,« je pojasnil švicarski zunanji minister Didier Burkhalter. Ker Sirija ni članica edinega stalnega sodišča za vojne zločine na svetu, bo varnostni svet Združenih narodov odločal, ali bo preiskavo podprl ali ne.
Mednarodni odbor za reševanje s sedežem v New Yorku (IRC) je v poročilu z naslovom Sirija: regionalna kriza opozoril, da je strah pred posilstvom eden od glavnih razlogov za beg iz vojnega območja. »Številne ženske in dekleta pripovedujejo o spolnih napadih oboroženih mož. V vsakem oboroženem konfliktu so ženske in dekleta podvržena spolnemu nasilju in Sirija ni izjema,« so zapisali v 23-stranskem poročilu. Človekoljubna organizacija Human Rights Watch prav tako s sedežem v New Yorku obsoja vse pogostejšo uporabo kasetnih bomb s strani sirske vojske.
Na ruskem ministrstvu za obrambo izključujejo možnost vojaškega posredovanja v Siriji, na ruskem zunanjem ministrstvu pa tudi možnost, da nameravajo z omenjenimi ladjami v primeru eskalacije konflikta evakuirati ruske državljane. Po besedah Bogdanova so sicer že pripravili načrt za evakuacijo več kot tisoč ruskih državljanov. Po mnenju strokovnjakov gre pri vsemu skupaj za napenjanje vojaških mišič, ki v resnici niso tako ogromne kot se zdijo na prvi pogled. » Ruska flota v tem trenutku ni sposobna izpolniti kakršnekoli globalne naloge. V primeru spopada z eno samo ameriško floto, bodo vse štiri osnovne ruske flote uničene v eni sami sekundi,« je za Moskovski Komsomolec ocenil vojaški zgodovinar Aleksej Isajev. Po mnegovem mnenju z razkazovanjem vojaške moči Rusija ne poskuša toliko impresionirati Združenih držav Amerike in zveze Nato, ampak predvsem Kitajsko in Japonsko, zato je večino svojih sil v zadnjem času usmerila v »pacifiški teater«.