Moskva –V Kirgiziji, najmanjši od petih nekdanjih sovjetskih republik v Srednji Aziji, mineva peta obletnica revolucije vrtnic, ki je z oblasti odnesla dotedanjega predsednika Askarja Akajeva, na oblast pa pripeljala aktualnega predsednika Kurmanbeka Bakijeva. Zahod je predsedniške volitve leta 2005 označil za demokratične in poštene, Bakijeva pa za najbolj demokratičnega voditelja v sicer bolj kot ne avtoritarni regiji. Po petih letih na oblasti je jasno, da številni v državi s petimi milijoni prebivalcev niso takšnega mnenja. Peto obletnico revolucije so zato zaznamovale nove demonstracije, na katerih so zahtevali odstop predsednika, kar z manjšimi premori ponavljajo že od leta 2006.
Od naše dopisnice
Da se Bakijev spreminja v vsebolj avtoritarnega voditelja, ki ni sposoben ustaviti korupcije in vse večje revščine, opozicija opozarja že več mesecev; z ugotovitvijo, da je v zaporih vse več disidentov, pa so svoj lonček pristavile še mednarodne človekoljubne organizacije. Prelomna točka je postal umor do oblasti kritičnega novinarja Genadija Pavljuka, ki ga opozicija povezuje prav z njegovim delom, preiskavo okoliščin njegove smrti pa so zahtevali tudi Novinarji brez meja in Mednarodni inštitut za tisk. »Začel se je val represije proti tistim, ki zavračajo trenutno stanje in so se odločeni boriti za svoje pravice,« je zaReuterskomentiral vodja opozicije Omurbek Tekebajev. Napovedal je mirne protestne akcije po vsej državi, s katerimi bodo stopnjevali pritisk na oblasti.
Na tokratnih protestih so pozivali k znižanju stroškov za elektriko in druge osnovne življenjske potrebščine, odhodu Bakijevih sorodnikov in prijateljev z pomembnih vladnih funkcij ter izpustitvi političnih zapornikov. Po poročanju tamkajšnje policije so v glavnem mestu Biškeku priprli 18 protestnikov, opozicija pa navaja številko 30. Gre za skupino, ki se je poskušala prebiti skozi policijski kordon, s katerim so varovali poslopje, v katerem je potekala konferenca Bakijeve stranke Ak Žol ( Svetla pot ). »Priprli so naše ljudi. Ničesar nismo storili narobe. Želeli smo jim samo predstaviti naše predloge,« je zaReuterspovedal predstavnik opozicije Temir Sarijev.
Protesti so potekali tudi v mestu Oš na jugu države, kjer je bilo zelo burno že leta 2005. Kakih 200 protestnikov je pozivalo k izpustitvi zaprtega opozicijskega voditelja Ismaila Isakova in vzklikalo gesla proti Bakijevu. Po krajšem obračunu med demonstranti in opozicijo je policija po poročanjuReutersav policijska vozila strpala kakih 60 ljudi.
Bakijev se je na dogajanje že odzval: »Ne znajo drugega kot kričati dol z oblastmi. Naša opozicija zna ponuditi samo neobjektivno kritiko, ne zna pa napisati alternativnega programa.«
Razvoj dogodkov v Kirgiziji pozorno spremljajo tako v Washingtonu kot v Moskvi, saj imata tako ruska kot ameriška vojska tam svoji vojaški oporišči. Ameriško na letališču Manas je celo osrednja tranzitna točka za transport ameriških vojakov v Afganistan.
Za prevlado v Srednji Aziji, ki je bogata z nafto in plinom ter prepletena s številnimi plinovodi, se potegujejo Združene države Amerike in Evropska unija, Rusija, v zadnjem času pa tudi Kitajska. Ta je Rusijo že prehitela v Mongoliji, ki se je lani odločila, da bo železniško progo do premogovnika v Tavan Tolgoju gradila Kitajska, ki je s tem dobila dostop do ogromnega trga premoga.
Za sklenitev sporazuma je zaslužen kitajski podpredsednik Xi Jinping, saj je prav on zadolžen za kitajsko-mongolske odnose in se je včeraj mudil na svojem prvem uradnem obisku v Rusiji. 56-letni kitajski politik že zdaj sodi v sam partijski vrh, med leti 2012-2013 pa naj bi prevzel celo vodenje Komunistične partije in države, zato so v Rusiji obisk že označili kot zgodovinskega. Ruski premier Vladimir Putin se z njim pogovarjal v dvojni vlogi, kot predsednik vlade in predsednik vladajoče Enotne Rusije, in sicer o medvladnem sodelovanju ter sodelovanju Enotne Rusije in kitajske Komunistične partije.