Biškek – Petmilijonska Kirgizija, najmanjša od petih nekdanjih sovjetskih republik v Srednji Aziji, kjer imata vojaški bazi tako ameriška kot ruska vojska, lovi politično ravnotežje že od leta 2005. Takrat so državo pretresli opozicijski protesti zaradi domnevne volilne goljufije in z oblasti odnesli dolgoletnega predsednika Askarja Akajeva. Politične stabilnosti ni uspelo zagotoviti niti njegovemu nasledniku Kurmanbeku Bakijevu, ki si že skoraj tri leta prizadeva predvsem za krepitev svoje moči.
Od naše dopisnice
»V državo se vrača totalitarni režim.« S to izjavo so kirgiški opozicijski politiki pospremili zadnje ukrepe predsednika Bakijeva, ki je po uspelem referendumu o spremembi ustave razpustil parlament in za 16. december razpisal predčasne parlamentarne volitve.
Referendum o ustavnih spremembah, ki ga je po še neuradnih podatkih podprlo kar 75 odstotkov volilnih upravičencev, sicer res zmanjšuje predsednikova pooblastila, a hkrati omogoča udeležbo na parlamentarnih volitvah samo strankam, ne pa tudi posameznikom. Predvsem zaradi slednjega se opozicija tudi boji, da imajo spremembe volilne zakonodaje – enako so storili tudi v Rusiji – en sam cilj: v parlamentu zagotoviti premoč pretekli mesec ustanovljene stranke Bakijeva Ak Žol oziroma Svetla pot. Bojazen je še večja, ker je predsednik parlament razpustil že po objavi neuradnih izidov referenduma, pohitel pa je tudi z razpisom predčasnih volitev. »Ves svoj mandat sem si prizadeval, da bi nemirno energijo parlamenta spremenil v ustvarjalno. Na žalost se je parlament raje boril za večja pooblastila,« je ukaz o razpustitvi pospremil Bakijev. V mislih je imel lanski poskus parlamenta, da bi mu s spremembami ustave zmanjšal predsedniške pristojnosti, ki pa jih je ustavno sodišče tudi pod njegovim pritiskom pozneje razglasilo za nezakonite.
Razpustitve parlamenta presenetljivo niso spremljale demonstracije. Najverjetneje zaradi ostrega obračuna z opozicijskimi demonstranti, ki so aprila v prestolnici Biškek pozivali k odstopu Bakijeva. »Pozivam vas, da sprejmete vse potrebne ukrepe za zaščito dokumentov in lastnine parlamenta in da poslopje ustrezno zavarujete,« je tokrat notranjemu ministrstvu svetoval Bakijev. Med t. i. revolucijo tulipanov pred dobrima dvema letoma je prav on spodbujal demonstrante, ki so poslopje parlamenta popolnoma vandalizirali.
Takrat so bile povod za demonstracije obtožbe o volilnih nepravilnostih, kakršnim so bili po trditvah neodvisnih opazovalcev priča tudi na nedeljskem referendumu, zaskrbljenost pa je zaradi tega že izrazila tudi Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi. Ne glede na to opozicija tokrat ne bo demonstrirala, ampak se bo raje posvetila predvolilni kampanji pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami. »V predvolilno kampanjo bomo šli odločno in optimistično, čeprav imamo na voljo zelo malo časa, « je poudaril Omurbek Tekebajev, nekdanji poslanec in vodja opozicijske stranke Ata-Maken.
Precej bolj odločen je bil nekdanji namestnik predsednika parlamenta Erkinbek Alimbekov. »Če bo predsednikova stranka za svojo zmago uporabila vsa sredstva, ki jih ima na voljo oblast, kakor se je zgodilo pri referendumu, bo to povzročilo konfrontacijo in še večjo nestabilnost,« je posvaril pred začetkom predvolilne kampanje. Dobri dve leti po revoluciji tulipanov, ki so jo nekateri primerjali z zamenjavo oblasti v Ukrajini in Gruziji, so obeti za stabilnost v Kirgiziji torej precej trhli. Predvsem zato, ker se po odhodu dolgoletnega predsednika Askarja Akajeva, ki je veljal za enega najbolj demokratičnih voditeljev v Srednji Aziji in zdaj živi v Moskvi, tam nihče ni ukvarjal s strahotno revščino in socialnimi problemi. Vsi so bili namreč preveč zaposleni z bitkami za večja politična pooblastila in pripadajoče privilegije.