Moskva – Na obisku v Moskvi je bila najštevilčnejša delegacija evropske komisije po letu 2005, ki sta jo sprejela tako ruski predsednik Dmitrij Medvedjev kot premier Vladimir Putin. Tega je pripomba predsednika evropske komisije Joséja Manuela Barrosa o nedavnem umoru novinarke in odvetnika spravila v vidno nejevoljo. »Treba se je pogovarjati o vrsti problemov – tako v Rusiji kot v Evropi,« je planil Putin. Dogodek lepo ponazarja, kako napeti so postali evropsko-ruski odnosi po avgustovski vojni na Kavkazu in plinski krizi.
Od naše dopisnice
Pred odhodom v Moskvo je Barosso sicer poudaril, da delegacija v Moskvi ne bo vztrajala samo pri vprašanjih, povezanih z nedavno plinsko krizo, ampak odhaja na pogovore o kopici drugih tem, kakršne so razmere v gruzinskih separatističnih pokrajinah Južni Osetiji in Abhaziji po avgustovski vojni, nov sporazum o partnerstvu in sodelovanju med EU in Rusijo, gospodarska kriza, podnebne spremembe, rusko članstvo v Svetovni trgovinski organizaciji, ruske dajatve za izvoz lesa in visoke pristojbine za prelete letal nad ruskim ozemljem. Klub takšnim napovedim so na pogovorih prevladovale predvsem energetske teme.
Rusija ni pozabila Barossovih izjav med nedavno zmrzaljo v Evropi, ko je podvomil tako o ruski kot o ukrajinski zanesljivosti. Medvedjev mu je to brez obotavljanja vrgel pod nos in je krivdo za prekinitve dobave pripisal izključno Ukrajini. »Razmišljati je treba o celovitem mednarodnem pravnem sistemu, ki bo tovrstne incidente preprečeval, saj trenutni mehanizmi, z evropsko energetsko listino vred, tega ne omogočajo,« se je Medvedjev zavzel za spremembe pogodbe, namenjene krepitvi vladavine prava na področju energetskih vprašanj, h kateri Rusija kljub prizadevanjem Evrope še zdaj ni pristopila. Kakor kaže, tega tudi ne namerava storiti.
Pri krivdi Ukrajine je Medvedjev vztrajal tudi med nedavnim obiskom bolgarskega predsednika Georgija Prvanova, ki je od ruskih oblasti med drugim zahteval plačilo 320 milijonov dolarjev odškodnine, kolikor znašajo izgube zaradi nedavnega plinskega mrka. »Za vse finančne in pravne posledice se obrnite na Ukrajino,« je poudaril Medvedjev. Ruska in bolgarska stran sta sicer med obiskom podpisali tudi sporazum o pospešitvi plinskega projekta Južni tok. »Ne vidim druge možnosti kakor diverzifikacijo plinskih poti. Bolgarija želi sodelovati tako v projektu Južni tok kot v Nabuccu, ki je evropska prioriteta,« je Prvanov dal vedeti, da v Bolgariji stavijo na dva konja.
Nabucco je sicer za zdaj samo načrt, saj Evropi v kaspijskem bazenu še ni uspelo zagotoviti zadostnih količin plina. Večino ga je namreč že zakupila Rusija. Po poročilih neimenovanega evropskega diplomata, je skupina strokovnjakov evropskega parlamenta zato že izdelala predlog, po katerem naj bi k evropskemu projektu povabili tudi Rusijo. Za slednjo bi bilo to smiselno le, če bi se odrekla konkurenčnemu plinovodu Južni tok. Gazpromova diplomatska ofenziva za uresničitev tega projekta, katere tarča je tudi Slovenija, daje slutiti, da Rusija o tej možnosti niti najmanj ne razmišlja.