Moskva – Na sodišču v ukrajinskem Harkovu so preložili sojenje nekdanji ukrajinski premierki Juliji Timošenko zaradi zlorabe Združenih energetskih sistemov, državne korporacije, ki ji je predsedovala med letoma 1995 in 1997. Zaradi zlorabe položaja pri podpisu pogodbe o plinu z Rusijo leta 2009 je bila Timošenkova marca že obsojena na sedem let zapora.
Sojenje so preložili, ker hoče sodišče proučiti možnost sojenja prek videokonference, čemur obtoženka odločno nasprotuje. »Če bo sodišče brez njene privolitve sprejelo odločitev o sodelovanju Timošenkove prek videokonference, bo to razumela kot kratenje pravice do obrambe, ki jo zagotavljata tako ukrajinska kot mednarodna zakonodaja, in dokaz o pristranskosti sodišča,« je njeno izjavo prebral odvetnik Sergej Vlasenko. Sama se zasedanja zaradi slabega počutja ni udeležila.
Nekdanjo ukrajinsko premierko tokrat obtožujejo organizacije in poskusa kraje več kot treh milijonov dolarjev proračunskih sredstev, utaje davka v višini pol milijona dolarjev in uporabe plačilne kartice tujega podjetja, s katero da je v dragih restavracijah porabila več kot milijon dolarjev, od česar ni nikoli plačala davka.
Čeprav so začetek sojenja preložili, je pred sodiščem izbruhnil pretep med privrženci in nasprotniki Timošenkove. »Julija – zapor« in »Julija, ostani z nami. Postala boš voditeljica naših banditov« se je na transparentih njenih nasprotnikov znašla tudi znamenita fraza ruskega predsednika Vladimirja Putina, da »tatovi sodijo v zapor«, ki jo je izrekel med drugim sodnim procesom proti ruskemu oligarhu Mihailu Hodorkovskemu. Privrženci nekdanje premierke so se jim postavili nasproti s transparenti »Julija – svoboda« in »Na prvem mestu je domovina«.
O prvem sodnem procesu proti Timošenkovi, na katerem so jo zaradi zlorabe položaja pri podpisu plinske pogodbe z Rusijo obsodili na sedem let zapora, je ukrajinski zunanji minister Konstantin Grišenko izjavil, da so zanj krivi predvsem Evropejci. Timošenkova naj bi pogodbo z Rusijo namreč podpisala pod hudim pritiskom številnih evropskih držav, ne da bi se pred tem posvetovala z ukrajinsko vlado. »Za to potezo se je odločila na prošnjo Nemčije in drugih evropskih držav, naj čim prej reši plinsko krizo, zaradi katere evropske države niso dobivale plina. Ko kanclerka Angela Merkel in drugi politiki govorijo o podpori Timošenkovi, pravzaprav podpirajo reševanje [svojih] problemov na račun ukrajinskega naroda,« je poudaril v intervjuju za Corriere della Sera.
Za daleč najhujše obtožbe na račun Timošenkove pa je poskrbel namestnik generalnega državnega tožilca Renat Kuzmin, ki je za časopis Kiev Times izjavil, da imajo dokaze o tem, da so nekdanja premierja Julija Timošenko in Pavel Lazarenko ter nekdanji predsednik Leonid Kučma neposredno vpleteni tudi v umore. »Trenutno proti njim zbiramo dokaze,« je poudaril Kuzmin. Krivdo za umor pa je Timošenkovi pripisal tudi ukrajinski premier Viktor Janukovič. »Nekateri zločini so bili storjeni s sodelovanjem Timošenkove. To ve ves svet,« je dejal in jo v isti sapi obtožil vpletenosti v umor vplivnega politika in poslovneža Jevgenija Šarbanja, ki je bil leta 1996 ustreljen skupaj z ženo.
Timošenkova je zaradi omenjenih navedb napovedala tožbo proti Janukoviču, ki je v istem intervjuju izjavil tudi, da bi večno politično tekmico z veseljem pomilostil, vendar tega ne more storiti, saj bi s tem kršil zakon. »Predsedniška pomilostitev bi prišla v poštev šele, ko bodo z delom končale vse sodne instance, tudi evropsko sodišče za človekove pravice,« je poudaril v intervjuju za revijo Time.