Moskva – V Rusiji se spopadajo z najhujšimi požari v svoji zgodovini. Zajeziti jih poskuša kar 150.000 gasilcev, vojakov in prostovoljcev, a njihov trud je zaman. Samo v zadnjih 24 urah se je razvnelo kar 248 novih gozdnih požarov, razraščajo pa se tudi požari šote v okolici Moskve; število teh se je od četrtka skorajda podvojilo. Po zadnjih podatkih ministrstva za izredne razmere je izgubilo življenje že 52 ljudi. Na satelitskih posnetkih Nase je nad evropskim delom Rusije mogoče videti kar 3000-kilometrski dimni oblak.
Od naše dopisnice
Število regij, v katerih divjajo gozdni požari, je s 14 zraslo na 20, v sedmih najbolj prizadetih regijah pa še vedno veljajo izredne razmere. V reševalni akciji sodelujejo letala, gasilska vozila in gasilci iz kar petih nekdanjih sovjetskih republik in Italije, pomoč pa so Rusiji že ponudile tudi Francija, Nemčija, Poljska in Bolgarija. »Razmere so stabilne. Najbolj zapleteno je stanje v okolici Sarova v regiji Nižni Novgorod in v moskovski regiji,« je na najhujši krizni žarišči opozoril predsednik kriznega centra ministrstva za izredne razmere Vladimir Stepanov.
V Sarovu so vse sile usmerili v zavarovanje glavnega državnega jedrskega raziskovalnega centra, ki je, tako kakor v sovjetskih časih, še zdaj zaprt za tujce. Pri ruski jedrski agenciji Rosatom zagotavljajo, da so ves radioaktivni in eksplozivni material že odpeljali na varno, v ministrstvu za izredne razmere pa zatrjujejo, da imajo stvari pod nadzorom.
Obrambno ministrstvo je začelo evakuacijo centra za strelivo v Alabinsku, kakih 70 kilometrov jugozahodno od Moskve, iz katerega odnašajo rakete, topove in drugo orožje, po besedah ministra za izredne razmere Sergeja Šojguja pa je trenutno njihova najbolj pomembna naloga preprečiti, da bi se požar razširil tudi na zahod Rusije, kjer je prst zaradi jedrske katastrofe v Černobilu še vedno precej radioaktivna. »Spremljamo predvsem razmere v regiji Brjansk. Če bi tam zagorelo, bi se radioaktivni delci z dimom lahko širili, in nastala bi nova območja z radioaktivnim sevanjem,« je opozoril na glavno bojazen.
Začasna prepoved izvoza žita in moke
V 28 ruskih regijah so razglasili izredne razmere zaradi najhujše suše v zadnjih 130 letih, ki je uničila kar 20 odstotkov žitnih polj. V Rusiji bodo letos tako pridelali le 70 milijonov ton žita, kar zadostuje zgolj za domačo porabo. Da bi omejili naraščanje cen žita, kruha in drugih žitnih izdelkov, je premier Vladimir Putin v sredo prepovedal izvoz pšenice, ječmena, rži in koruze ter pšenične moke in mešane moke iz pšenice in rži. Protekcionistično potezo kaže povezati z dejstvom, da se bliža leto 2012, ko bodo v Rusiji predsedniške volitve.
V isti koš sodi tudi odločitev, po kateri bo vlada v prihodnjih treh letih prizadetim kmetom razdelila ugodna posojila v skupni vrednosti 840 milijonov evrov ter subvencije v vrednosti 250 milijonov evrov. Vlada bo rast cen poskušala zajeziti tudi tako, da bo sprostila žitne rezerve za panoge, ki žito nujno potrebujejo, kot so pekarne in živinske farme. Tega ne bodo počeli na dražbah, na katerih žito prodajo najboljšemu ponudniku, kakor so ravnali doslej, ampak bodo za vse veljale enake cene. Od skupaj 21,5 milijona ton žita, ki ga ima Rusija na zalogi, ga bodo po Putinovih besedah tako razdelili kar 9,5 milijona ton.
Prepoved izvoza žita, ki je bila sprejeta za obdobje med 15. avgustom in 31. decembrom, je Putin priporočil tudi partnericama iz carinske unije Belorusiji in Kazahstanu, ki se prav tako spopadata s sušo in sta tako kakor Rusija pomembna igralca na svetovnem žitnem trgu. Če bosta ubogala njegov nasvet, bo cena žita na svetovnem trgu verjetno še poskočila. Na svetovnih borzah je v zadnjem mesecu in pol zrasla kar za 70 odstotkov. Polona Frelih